sodba I U 1531/2011

Jedro

V obravnavanem primeru gre sočasno za prenos premoženja in odobritev pridobljenega premoženja, zato ima CSD v skladu z 111. členom ZZZDR z odločbo, izdano v upravnem postopku, pristojnost odločiti ali soglaša s pravnim poslom, rezultat katerega je tudi obremenitev premoženja mld. tožnika. Prevzemnik je za pridobitev nepremičnega premoženja dolžan v zameno opraviti določene izpolnitve. Gre torej za pridobitev obremenjenega premoženja oz. za bremenitev tudi mladoletnikovega siceršnjega premoženja, kolikor ga ima. Po polnoletnosti je tožnik v položaju, ko bo dolžan izvrševati obveznosti po izročilni pogodbi. To pomeni, da bodo mld. tožnika bremenili vsi stroški vezani na lastništvo in posest nepremičnine. Ob tem pa je nesporno, da z nepremičnino ne bo mogel prosto razpolagati glede na določbo izročilne pogodbe, da se nepremičnina ne sme odtujiti za časa življenja izročevalke brez njene privolitve, kar posledično pomeni, da se prevzemnik ne bo mogel znebiti bremen vzdrževanja nepremičnine na ta način, da bi z njo lahko prosto razpolagal in jo eventualno prodal. Ob takem stanju stvari bodo obveznosti do izročevalke, kot izhajajo iz izročilne pogodbe, za tožnika pomenile preveliko breme in ga bodo lahko znatno ovirale pri njegovem šolanju in življenju nasploh.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je Center za socialno delo Trebnje (v nadaljevanju CSD) odločil, da se izročilna pogodba, sklenjena 14. 6. 2010 med A.A., s stalnim prebivališčem ..., kot izročevalko in B.B. ter C.C., oba s stalnim prebivališčem ..., kot prevzemnikoma, katere predmet sta nepremičnini s parc. št. 2675 in 2742, obe vpisani v vl. št. 26 k.o. ..., ne odobri (točka 1 izreka), v postopku niso nastali posebni stroški (točka 2 izreka). Iz obrazložitve je razvidno, da je tožnica na zapisnik dala vlogo za odobritev izročilne pogodbe, sklenjene med njeno taščo A.A. kot izročevalko in njenim možem B.B. ter njenim sinom C.C., kot prevzemnikoma. Kot mati in zakonita zastopnica mld. C.C. se je zavezala, da bo vse dogovorjene obveznosti iz predmetne izročilne pogodbe prevzela do 18 leta starosti otroka. Iz izročilne pogodbe izhaja, da izročevalka kot lastnica izroči in prepusti prevzemnikoma v last in posest, vsakomur do ene polovice, svoji nepremičnini, kot sta navedeni in da sta ji prevzemnika dolžna nuditi dosmrtno brezplačno stanovanje v izročeni hiši, dosmrtno postrežbo in nego na domu, priskrbeti zdravnika in zdravila, potrebne prevoze v ustrezne zdravstvene ustanove, v primeru onemoglosti, da bodo bivalni prostori ogrevani v zimskih mesecih, primerno očiščeni, oprano osebno in posteljno perilo, na prošnjo in njune stroške nabavljati živila, nuditi postrežbo in nego na domu, če bi postala nepokretna in bi želela v dom starejših občanov. Prevzemnik je tudi dolžan doplačevati k stroškom oskrbnine, če prejemki izročevalke ne bi zadoščali in poskrbeti za primeren pogreb in napis. Prevzemnika sprejmeta v svojo last in posest vsak do ene polovice izročene nepremičnine in se zavežeta izpolnjevati obveznosti do izročevalke. Za mld. C.C. se zaveže izpolnjevati obveznosti do njegove polnoletnosti njegova mati in zakonita zastopnica D.D. Iz izročilne pogodbe tudi izhaja, da prevzemnika nepremičnin, ki sta predmet pogodbe, ne bosta odtujila v času življenja izročevalke brez njene privolitve.

2. Organ prve stopnje se sklicuje na 5.a člen in 111. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR), ki ju citira. Ugotavlja, da izročilna pogodba obremenjuje mld. C.C. v tolikšnem obsegu, da mld. otroku ni v korist. S sklenitvijo pravnega posla res pridobi solastninski delež do ene polovice na dveh nepremičninah, ki v naravi predstavljata dve stanovanjski hiši, novejšo in starejšo, vendar pa je v zameno dolžan skupaj z očetom nuditi babici vso potrebno oskrbo, kot izhaja iz izročilne pogodbe. Po mnenju prvostopenjskega organa to predstavlja za mld. C.C. veliko obveznost po polnoletnosti, za katero ni zagotovila, da jo bo lahko izpolnjeval. Star je 9 let in prvostopenjski organ nima zagotovil, da bo na domačiji dejansko želel bivati, kljub temu pa bo iz tega naslova imel obvezo, ki jo sicer ne bi imel, saj vnuki niso dolžni preživljati starih staršev. Prvostopenjski organ tudi nima zagotovila, da bo po polnoletnosti obvezo iz pogodbe sposoben in zmožen izpolnjevati. V listini tudi navedeni dedni odpravki drugih dedičev po babici, zaradi česar lahko po smrti izročevalke nastanejo pravne posledice za mld. C.C.

3. Tožena stranka je ob reševanju pritožbe v 1. točki izreka izpodbijane odločbe dodala besedilo: „v delu, ki se nanaša na mld. C.C.“, v preostalem pa pritožbo zavrnila. Sklicuje se na 109. člen, 110. člen in 111. člen ZZZDR. Razpolaganje, za katero je potrebna privolitev CSD, je katerokoli dejanje staršev, ki ima za posledico premik v premoženju otrok in posledice nastanejo tudi, ko bi bilo otroku podarjeno obremenjeno premoženje. Sklicuje se na 86. člen Zakona o socialnem varstvu (ZSV), po katerem CSD postopka po Zakonu o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Sklenitev predlagane izročilne pogodbe ni v korist mld. C.C. Pri presoji koristnosti je treba preveriti, kakšne obveznosti pridobi otrok s pridobitvijo lastninske pravice, saj morajo biti obveznosti dogovorjene tako, da za otroka ne pomenijo bremena oz., da otroka ne ovirajo pri njegovem nadaljnjem šolanju po polnoletnosti. Pomembno dejstvo je, kdo nosi stroške vzdrževanja nepremičnine, ne le do polnoletnosti, tudi potem, ko se otrok redno šola ter tudi kakšne so s pogodbo določene obveznosti do izročevalke mld. prevzemnika ter v kakšni meri ga bodo obremenjevale po polnoletnosti. Iz pogodbe izhaja, da prevzemnik B.B., oče mld. C.C. plačuje vse stroške obeh nepremičnin ter se zavezuje, da jih bo plačeval še naprej, mati mld. C.C. pa se je zavezala, da bo prevzela vse otrokove obveznosti dogovorjene v izročilni pogodbi. To pomeni, da bodo ob polnoletnosti mld. otroka bremenili vsi stroški, vezani na lastništvo in posest nepremičnine, s katero ne bo mogel prosto razpolagati in se znebiti bremena vzdrževanja. Ob polnoletnosti bo dolžan izpolnjevati ostale obveznosti do izročevalke, ki so po mnenju pritožbenega organa določene v takem obsegu, da bodo zanj pomenile preveliko breme in ga bodo ovirale pri šolanju in življenju. Očitek tožnice, da bo mld. C.C. sam odstopil od pogodbe, kolikor bo menil, da so prevzete obveznosti prevelike, pa so neutemeljene, saj po mnenju pritožbenega organa ni smiselno, da se v pogodbi določene obveznosti izpolnjujejo ves čas do polnoletnosti, potem pa se od pogodbe odstopi. Racionalnejša rešitev je, da se mld. C.C. za lastništvo z bremenom, kot izhaja iz izročilne pogodbe sam odloči po doseženi polnoletnosti. Glede neobstoja dednih odpravkov in pritožbenih navedb glede nujnega deleža pa se pritožbeni organ sklicuje na Obligacijski zakonik (v nadaljevanju OZ), po katerem izročeno premoženje ne spada v zapuščino, saj je izročilna pogodba veljavna le tedaj, če se z njo strinjajo vsi izročiteljevi potomci, posvojenci in njihovi potomci, ki bi bili po zakonu poklicani, da po njem dedujejo (potomci). Soglasje pa se lahko poda tudi naknadno po sklenitvi pogodbe. Ker je organ prve stopnje odločal o odobritvi pravnega posla zgolj v delu, ki se nanaša na mld. C.C., kar tudi spada v njegovo pristojnost, je pritožbeni organ izrek izpodbijane odločbe uskladil z obrazložitvijo.

4. Tožnica v tožbi navaja, da je iz cenitve izvedenca gradbene stroke, ki ga prilaga, razvidno, da sta predmet pogodbe kar dve hiši ter cela vrsta gospodarskih poslopij, ter funkcionalno opremljeno stavbno zemljišče, katerih vrednost je velika in je korist za mld. tožnika bistveno večja od njegovih obveznosti. Pri tem poudarja, da na mld. tožnika odpade le polovica dogovorjenih obveznosti ter da je pretežni del v določeni skrbi, ne pa v obliki materialnih izdatkov (zdravila, prevozi, čiščenje, pranje). Izročevalka prejema razmeroma visoko pokojnino, ki za njeno lastno preživljanje zadostuje in ji glede na starost (rojena ... 1953) še dolgo ne bo potrebna oskrba. Prevzete obveznosti prevzemnikov do izročevalke so bistveno manjše od vrednosti nepremičnin, ki so predmet pogodbe. Treba šteti, da je izročilna pogodba sklenjena v korist obeh prevzemnikov, čakanje na mladoletnikovo polnoletnost pa je lahko zelo tvegano, saj je vprašanje ali bi bila takrat volja izročevalka kot ob sklenitvi te pogodbe. Lahko bi umrla in mld. tožnik ne bi dobil ničesar, zato pomeni odlaganje sklenitve pogodbe velik riziko za mld. tožnika. Stališče prvostopenjskega organa in tožene stranke, da bi lahko po smrti izročevalke nastale za mld. tožnika pravne posledice, nima pravne podlage, enako velja glede veljavnosti izročilne pogodbe. Sklicuje se na 550. člen OZ. Mld. tožnik se šteje za tretjo osebo, premoženje, izročeno njemu, ne bo spadalo v zapuščino in ni nevarnosti, da bi zoper njega izročevalkina hči uveljavljala kake zahteve. Meni, da je treba izročilno pogodbo presojati po vsebini in jo dejansko šteti za pogodbo o preužitku v smislu 564. člena OZ, za katero se smiselno uporabljajo tudi določbe pogodbe o dosmrtnem preživljanju ter navaja določbo o spremenjenih razmerah (562. člen OZ), kar pomeni, da bo imel mld. tožnik na razpolago možnost zahtevati razvezo pogodbe, če bi z njem postala izpolnitev pogodbe znatno otežkočena. Po mnenju tožeče stranke so vsi pomisleki kakšne možnosti bo imel tožnik po polnoletnosti, nepotrebni in neupoštevni. Sodišču predlaga, da obe odločbi odpravi in toženi stranki naloži plačilo stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

5. Tožena stranka je poslala upravne spise, na tožbo pa ni odgovorila.

6. Tožba ni utemeljena.

7. Starši, druge osebe, državni organi ter nosilci javnih pooblastil morajo v vseh dejavnosti in postopkih v zvezi z otrokom srbeti za otrokovo korist (5.a člen ZZZDR). CSD je dolžan storiti potrebne ukrepe, ki jih zahtevata vzgoja in varstvo otroka ali varstvo otrokovih premoženjskih ter drugih pravnih koristi (119. člen ZZZDR). Starši smejo s privolitvijo CSD odsvojiti ali obremeniti stvari iz premoženja svojega otroka samo zaradi njegovega preživljanja, vzgoje in izobrazbe ali če to zahteva kaka druga njegova korist (111. člen ZZZDR). Bistvena za privolitev pravnega posla je v vsakem konkretnem primeru izkazana korist otroka. Po presoji sodišča so bila citirana določila pri izdaji izpodbijane odločbe pravilno uporabljena. ZSV, ki je veljal v času izdaje izpodbijane odločbe, v 86. členu določa, da kadar socialno varstveni zavod pri izvrševanju javnih pooblastil odloča o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih posameznikov, postopa po ZUP, če niso posamezna vprašanja postopka v tem ali drugem zakonu drugače urejena. V obravnavanem primeru gre za izročilno pogodbo, s katero je preneseno lastništvo na določenih nepremičninah, med drugim v deležu 1/2 tudi na tožnika, mld. otroka, in sicer gre za prenos lastništva na dveh stanovanjskih hišah, pri tem si je izročevalka izgovorila stanovanje ter med drugim tudi prepoveduje odtujitev in razpolaganja z predmetno nepremičnino za časa njenega življenja brez njenega soglasja.

8. V obravnavanem primeru gre torej sočasno za prenos premoženja in odobritev pridobljenega premoženja, zato ima CSD v skladu z 111. členom ZZZDR z odločbo, izdano v upravnem postopku, pristojnost odločiti ali soglaša s pravnim poslom, rezultat katerega je tudi obremenitev premoženja mld. tožnika. V zadevi tudi ni sporno, da je prevzemnik za pridobitev nepremičnega premoženja dolžan v zameno opraviti določene izpolnitve. Zato po mnenju sodišča njegovo premoženje potemtakem ni bremen prosto in gre v bistvu za obremenjeno nepremičnino, tako kot smiselno navaja tudi tožena stranka. Tudi po mnenju sodišča je navedena pridobitev premoženja za mld. tožnika, glede na to, da gre za premoženje, ki je povezano z obveznostmi (med drugim tudi npr. stroški, ki jih že sedaj plačuje tožnikov oče oz. jih bo za tožnika do polnoletnosti plačevala mati kot zakonita zastopnica ml. tožnika), v breme. Po mnenju sodišča gre za pridobitev obremenjenega premoženja oz. za bremenitev tudi mladoletnikovega siceršnjega premoženja, kolikor ga ima. Zato se sodišče strinja s toženo stranko, da je s tem po polnoletnosti tožnik v položaju, ko bo dolžan izvrševati obveznosti po izročilni pogodbi, saj kot že navedeno, že sedaj prevzemnik B.B., oče mld. C.C., plačuje vse stroške obeh nepremičnin in se tudi zavezuje, da jih bo plačeval še naprej. To pa pomeni, da bodo mld. tožnika bremenili vsi stroški vezani na lastništvo in posest nepremičnine, tako kot pravilno ugotavlja tožena stranka. Ob tem pa je nesporno, da z nepremičnino ne bo mogel prosto razpolagati glede na določbo izročilne pogodbe, da se nepremičnina ne sme odtujiti za časa življenja izročevalke brez njene privolitve, kar posledično pomeni, tako kot pravilno zaključuje tožena stranka, da se prevzemnik ne bo mogel znebiti bremen vzdrževanja nepremičnine na ta način, da bi z njo lahko prosto razpolagal in jo eventualno prodal. Ob takem stanju stvari pa tudi po mnenju sodišča izhaja pravilen zaključek obeh organov, da bodo obveznosti do izročevalke, kot izhajajo iz izročilne pogodbe, za tožnika pomenile preveliko breme in ga bodo lahko znatno ovirale pri njegovem šolanju in življenju nasploh kar tudi po mnenju sodišča ob takem stanju stvari mld. tožnika obremenjuje v tolikšnem obsegu, da mu tudi po mnenju sodišča ni v korist. Tožbene navedbe, da je tožnik pridobi polovico precej vrednih nepremičnin, sicer držijo, vendar pa je v zameno za to mld. tožnik tudi po polnoletnosti dolžan nepremičnino vzdrževati poleg ostalih obveznosti, kot so navedene v izročilni pogodbi, kar tudi po mnenju sodišča predstavlja preveliko obveznost za tožnika tudi po polnoletnosti in mu ni v korist.

9. Sodišče se strinja s stališčem tožene stranke, da eventualni dedni odpravki drugih dedičev, zaradi katerih bi lahko nastale pravne posledice za mld. tožnika po smrti izročevalke, ne vplivajo na veljavnost izročilne pogodbe, saj po OZ izročeno premoženje ne spada v zapuščino, tako kot pravilno navaja tožena stranka, zato so tudi tožbeni ugovori v tem smislu irelevantni, predvsem tisti, ki se tičejo izpodbijanja zaradi nujnega deleža.

10. Glede na določbe ZZZDR, katerih usmeritev je upoštevanje in zagotavljanje koristi otroka v vseh razmerjih in situacijah, v katerih je udeležen ali prizadet, je v obravnavanem primeru po mnenju sodišča izpodbijana odločba pravilna in zakonita. Sodišče sledi dokazni oceni prvostopnega organa in tožene stranke, ki sta zadevo obravnavali s stališča interesa otroka in ki sta po mnenju sodišča svoje razloge tudi pravilno utemeljila z vidika, ki je relevanten, torej predvsem z vidika interesa otroka. Izpodbijana odločba ima tudi vse sestavine po ZUP.

11. Očitek tožnika, da je izročilno pogodbo treba razumeti kot pogodbo o preužitku v smislu 564. člena OZ, za katero se smiselno uporabljajo tudi določbe o dosmrtnem preživljanju in sklicevanje na določbo 562. člena OZ oz. spremenjene razmere in možnosti razveze pogodbe, ni utemeljen. V konkretnem primeru gre za izročilno pogodbo in jo je tožena stranka pravilno razumela, predvsem glede obveznosti in obremenitve, kot so pojasnjene. Po povedanem po mnenju sodišča ne gre za čisto neodplačno pogodbo o izročitvi. Ker si je v obravnavanem primeru ob sklenitvi pogodbe o izročitvi izročitelj pridržal za sebe pravice, kot izhajajo iz pogodbe, ki so določene do smrti izročitelja in predstavljajo negotov dogodek. Glede na sodno prakso se takšna pogodba lahko uvršča med pogodbe o tveganju. Ker v obravnavanem primeru prevzemnik s premoženjem prevzame tudi določene obveznosti, ne gre za čisto obliko izročilne pogodbe, ki je sicer neodplačna. Tako gre v danem primeru po mnenju sodišča za odplačno, konsezualno, aleotorno pogodbo. Pri tovrstnih pogodbah pa ni mogoče predvideti, kakšne bodo obveznosti prevzemnika v bodoče oz. koristi. Bremena pogodbenikov niso določljiva v trenutku sklenitve pogodbe. Zato predmetna pogodba v konkretnem primeru za mld. tožnika lahko prinese negotove in nedoločene posledice, ki lahko zanj pomenijo tudi finančno obremenitev, tako kot pravilno navaja tožena stranka, kar ni v korist mld. otroka.

12. Ker je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, tožba pa neutemeljena, je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo kot neutemeljeno.

13. Sodišče je odločalo na nejavni seji (prvi odstavek 59. člena ZUS-1), ker relevantne okoliščine v zadevi niso sporne, sporno je pravno vprašanje.

14. Izrek o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1.

Datum zadnje spremembe:

22.06.2012

Podobni dokumenti:

• UPRS sodba II U 112/2016
• UPRS Sodba I U 1284/2016-8
• VSC Sodba II Kp 43371/2015