<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje delovno in socialno sodišče
Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore

VDSS sklep Pdp 1320/2010
ECLI:SI:VDSS:2011:PDP.1320.2010

Evidenčna številka:VDS0006670
Datum odločbe:02.06.2011
Področje:DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
Institut:javni uslužbenec - plača - prevedba - sodno varstvo

Jedro

Tožnica bi morala zahtevek iz naslova prikrajšanja pri plači, ki temelji na ugotovitvi, da je tožena stranka pri prevedbi delovnega mesta kršila njene pravice, uveljavljati na način, določen v 3.a členu ZSPJS, to je po posebnem postopku varstva pravice do plače, ki se uporabi, če javnemu uslužbencu plača ni bila pravilno določena ali izplačana.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka sama krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo primarni zahtevek (pravilno: tožbo v obsegu primarnega zahtevka), da se ugotovi, da je tožena stranka s tem, ko je delovno mesto tožnice vodje laboratorijske dejavnosti v DE laboratorij prevedla v delovno mesto laboratorijski tehnik II, kršila pravice iz delovnega razmerja, da je tožena stranka dolžna tožnici nemudoma prenehati kršiti pravice iz delovnega razmerja ter ji ponuditi v podpis pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto, ki je primerljivo delovnemu mestu vodje laboratorijske dejavnosti v DE laboratorij in sicer inženir laboratorijske biomedicine II ter ji za čas od 1. 8. 2008 dalje obračunati in po odvedbi davka in prispevkov plačati razliko v plači in sicer med plačo, ki bi jo prejela na delovnem mestu inženir laboratorijske biomedicine II (od avgusta 2008 do septembra 2008 glede na 35. plačni razred ter od oktobra 2008 glede na 37. plačni razred) ter plačo, ki jo je prejela in sicer z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznega zneska od 11. dne v mesecu za pretekli mesec dalje do plačila, v osmih dneh pod izvršbo. Sodišče prve stopnje je zavrglo podredni zahtevek (pravilno: zavrglo tožbo v obsegu podrednega zahtevka), da se ugotovi, da je tožena stranka s tem, ko je delovno mesto tožnice in sicer vodje laboratorijske dejavnosti v DE laboratorij prevedla v delovno mesto laboratorijski tehnik II, tožnici kršila pravice iz delovnega razmerja, zaradi česar ji je tožena stranka dolžna za čas od 1. 8. 2008 dalje do novembra 2009 plačati razliko plače v posameznih mesečnih zneskih in z zakonskimi zamudnimi obrestmi, razvidnimi iz izreka sodbe. Poleg tega je odločilo, da tožnica sama trpi svoje stroške postopka.

Tožnica se je pritožila zoper sklep iz vseh pritožbenih razlogov po določbi 1. odstavka 338. člena v zvezi s 1. odstavkom 366. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in spremembe), ki se v skladu z določbo 19. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004) uporablja tudi v sporih pred delovnim sodiščem. Navaja, da je dne 16. 3. 2009 pri toženi stranki zahtevala odpravo kršitev pravic iz delovnega razmerja, nato pa pravilno v zakonskem roku dne 24. 4. 2009 vložila tožbo. Zato ni v ničemer zamudila z uveljavljanjem sodnega varstva. V tej zvezi se sklicuje na sprejeto sodno prakso pritožbenega sodišča v zadevi opr. št. Pdp 457/2008. Poleg tega je v okviru sekundarnega zahtevka uveljavljala tudi odškodnino, ki dejansko predstavlja premalo izplačano plačo v spornem času. Gre za čisto denarno terjatev iz delovnega razmerja, ki jo lahko delavec uveljavlja neposredno pred delovnim sodiščem v skladu z določbo 4. odstavka 204. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS, št. 42/2002 in spremembe). Takrat ji je bil ponujen aneks k pogodbi o zaposlitvi za nižje delovno mesto, ki ga ni podpisala, zaradi česar ne more veljati. V okviru pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto vodje laboratorijske dejavnosti še vedno opravlja dela v skladu z opisom del in nalog tega delovnega mesta. Poleg tega izvaja še bolj zahtevna opravila, kar utemeljuje s konkretnimi dokazi in e-mail sporočili. Sklicuje se na izpovedbe konkretni prič, da njeno dejansko delo spada v delokrog delovnega mesta inženir laboratorijske biomedicine II. Takšno delovno mesto je uvrščeno najmanj v 30. plačni razred brez napovedovanj. Zato predlaga, da pritožbeno sodišče spremeni izpodbijani sklep tako, da njenemu primarnemu zahtevku, če temu ne, pa podrednemu zahtevku, v celoti ugodi oziroma v nasprotnem izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Tožena stranka v odgovoru na pritožbo navaja, da je sodišče prve stopnje v sporu pravilno odločilo. Tožnici je takrat ob uveljavitvi novega plačnega sistema določila plačo v skladu z določbo 49. f člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS, Ur. l. RS, št. 56/2002 in spremembe) ter v skladu s programsko simulacijo, ki jo je pripravilo Ministrstvo za javno upravo. Tožnica je dne 20. 8. 2008 vložila ugovor zoper aneks k pogodbi o zaposlitvi, na katerega tožena stranka ni odgovorila, pri čemer tožnica tudi zoper kasnejše anekse ni vložila ugovora. Tožnica si zmotno razlaga predpise, ki urejajo postopek sodnega varstva pravic iz delovnega razmerja. Ves čas se zgolj pavšalno sklicuje na primerljivo delovno mesto inženirja laboratorijske biomedicine II, pri čemer glede tega ne pojasni pravilne pravne podlage in ustreznih kriterijev. Zato predlaga, da pritožbene sodišče zavrne pritožbo in v celoti potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo sklep v mejah pritožbenega izpodbijanja in po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka ter na pravilno uporabo materialnega prava (2. odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP). Po takšnem preizkusu je ugotovilo, da vsebuje izpodbijani sklep pravilne dejanske in pravne razloge. Poleg tega sodišče prve stopnje tako v zvezi z izvedenim postopkom kot z izdanim sklepom ni storilo nobene bistvene postopkovne kršitve, na katere je opozorila pritožba in na katero je moralo pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti. Zato pritožbeno sodišče na tožničine pritožbene navedbe še odgovarja.

Iz predloženih listinskih dokazov je razvidno, da je bilo delovno mesto vodje laboratorijske dejavnosti v DE laboratorij, za katero je imela tožnica s toženo stranko sklenjeno pogodbo o zaposlitvi z dne 6. 2. 2004, na podlagi Pravilnika o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest tožene stranke z dne 8. 8. 2008 prevedeno in sistemizirano v delovno mesto laboratorijskega tehnika II, upoštevajoč pri tem določb ZSPJS ter aneksa h Kolektivni pogodbi za dejavnost zdravstva in socialnega varstva. Tožena stranka je tako v konkretnem primeru izvedla prevedbo tožničinega delovnega mesta in plače na nov plačni sistem ter v tej zvezi pripravila aneks št. 1 k pogodbi o zaposlitvi z dne 11. 8. 2008, ki ga je zaradi administrativne napake razveljavila ter nato izdala nov aneks št. 21. 9. 2008. Na podlagi navedenega aneksa je bil za tožnico določen 25. plačni razred ter hkrati določena nominalna višina osnovne plače in sredstva za odpravo nesorazmerij, ki se odpravljajo postopoma in po dinamiki v skladu z določbo 50. člena Kolektivne pogodbe za javni sektor.

Tožnica v tem sporu uveljavlja ugotovitev, da je tožena stranka pri izpodbijani prevedbi delovnega mesta kršila pravice iz delovnega razmerja, da ji mora tožena stranka ponuditi novo pogodbo o zaposlitvi za primerljivo delovno mesto inženirja laboratorijske biomedicine II ter izplačati prikrajšanje pri plači v konkretnih mesečnih zneskih od 1. 8. 2008 dalje. Po ugotovitvi pritožbenega sodišča je takšen denarni zahtevek iz naslova prikrajšanja pri plači oblikovan v posledici zahtevka za priznanje višjega plačnega razreda iz primerljivega delovnega mesta. To izhaja iz določbe 4. odstavka 3. a člena ZSPJS, kjer je predpisan poseben postopek varstva pravice do plače, če javnemu uslužbencu ni bila pravilno določena oziroma izplačana na zakonit način, ter opredeljena možnost vložitve tožbe po izteku osemdnevnega roka, ko delodajalec ne reagira na delavčevo zahtevo.

Vendar ZSPJS ne določa roka za sodno varstvo, zaradi česar je potrebno uporabiti določbo 2. odstavka 204. člena ZDR, po kateri lahko delavec, če delodajalec v zakonskem roku po vročeni pisni zahtevi ne izpolni obveznosti iz delovnega razmerja oziroma ne odpravi kršitve, v roku 30 dni od poteka roka za izpolnitev oziroma odpravo kršitve zahteva sodno varstvo pred pristojnim sodiščem. Tožnica bi morala v konkretnem roku uveljaviti tudi denarne zahtevke iz naslova prikrajšanja zaradi prevedene plače v skladu z izpodbijanim aneksom. Zato njeno pritožbeno zavzemanje, da je potrebno upoštevati načelo neposrednega uveljavljanja takšnih terjatev pred sodiščem in glede zastaranja splošne roke po načelih obligacijskega prava, ni sprejemljivo.

V skladu z navedenimi razlogi je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da tožnica zoper predloženi aneks k pogodbi o zaposlitvi z dne 29. 9. 2008 ni vložila ugovora, čeprav se ji je plača od 1. 8. 2008 dalje obračunavala v skladu s prevedeno plačo po novem plačnem sistemu. Tožnica je šele dne 16. 3. 2009 podala pri toženi stranki zahtevo za odpravo kršitev iz delovnega razmerja ter predlagala nov obračun plače. Tožnica bi morala s takšno zahtevo reagirati že prej in zahtevati sodno varstvo v 30-dnevnem roku iz določbe 2. odstavka 204. člena ZDR, štetem po izteku osemdnevnega roka, ki ga je imela tožena stranka zaradi podaje odgovora. Zato je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da je prekluzivni rok zaradi izpodbijanja prevedbe delovnega mesta, določitve nove plače ter plačila zaostale razlike, že potekel, saj je bila v zadevi vložena tožba šele dne 24. 4. 2009.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo vse pritožbene navedbe, ki jih je poskušala uveljaviti tožnica v vloženi pritožbi, da ovrže odločitev v izpodbijanem sklepu, pri čemer se je v obrazložitvi tega sklepa opredelilo zgolj do tistih navedb, ki bi bile odločilne, vendar je tudi za te ugotovilo, da za drugačno presojo niso pomembne (1. odstavek 360. člena ZPP).

Med ostalimi navedbami gre tudi za zavzemanje pritožbe, da bi morala tožena stranka ponuditi tožnici v podpis pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto inženirja laboratorijske biomedicine II. Pritožbeno sodišče glede tega navaja, da je za navedeno delovno mesto v skladu z novim katalogom delovnih mest iz Pravilnika o sistemizaciji delovnih mest tožene stranke z dne 8. 8. 2008 določena VII. stopnja strokovne izobrazbe, ki je tako po stopnji kot vrsti izobrazbe, ki jo ima tožnica pridobljeno (inženir agronomije), povsem različna.

Zato je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo in v celoti potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

Ker tožnica s pritožbo ni uspela, sama krije svoje pritožbene stroške (1. odstavek 165. člena v zvezi s 1. odstavkom 155. člena ZPP).


Zveza:

ZSPJS člen 3.a, 3.a/4. ZDR člen 204, 204/2.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
04.08.2011

Opombe:

P2RvYy0yMDEwMDQwODE1MjU2MTI3