VSL sklep I Cp 4507/2010

Jedro

Ugovor krajevne pristojnosti in ugovor pristojnosti arbitraže se upoštevata le, če sta podana v ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Stranki sami nosita vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom kot prepozna zavrglo ugovor krajevne pristojnosti in ugovor o pristojnosti arbitraže, ki ju je tožena stranka podala v pripravljalni vlogi 22.6.2010, ter odločilo, da je stvarno pristojno za odločanje v tej pravdni zadevi in bo po pravnomočnosti sklepa nadaljevalo z obravnavanjem glavne stvari.

Tožena stranka se pritožuje iz razloga bistvenih kršitev določb postopka ter predlaga, da pritožbeno sodišče „izpodbijani sklep razveljavi in v celoti ugodi pritožbi oz. podredno, da zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v ponovno odločanje“, tožečo stranko pa obveže k plačilu pritožbenih stroškov. Postopek se je začel s predlogom za izvršbo na podlagi verodostojne listine, kateremu tožeča stranka (takrat upnik) ni predložila nobenih listin, iz katerih bi izhajal temelj terjatve. Tako je toženec ugovor lahko podal zgolj na podlagi lastnih predvidevanj o tem, kakšna terjatev naj bi obstajala, zato ni mogel podati podrobnejšega ugovora. ZIZ (Zakon o izvršbi in zavarovanju) eksplicitno ne navaja, da se (tudi) ugovor šteje kot odgovor na tožbo. To pomeni, da ugovora niti v smislu določil ZIZ, niti v smislu določil ZArbit (Zakon o arbitraži) ni možno enačiti z odgovorom na tožbo. S samim temeljem terjatve se je določno seznanil šele ob prejemu prve pripravljalne vloge tožeče stranke v pravdnem postopku. Posledično je šele takrat lahko podal konkretne in obrazložene ugovore. Opozarja na 5. člen ZPP (Zakon o pravdnem postopku), po katerem bi mu moralo dati sodišče možnost, da se izjavi o zahtevkih in navedbah nasprotne stranke.

Tožeča stranka je podala odgovor na pritožbo. V njem pritrjuje odločitvi in razlogom prvostopenjskega sodišča, ki jih je dodatno argumentira. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo kot neutemeljeno zavrne in potrdi izpodbijani sklep ter priglaša stroške odgovora na pritožbo.

Pritožba ni utemeljena.

Stališče prvostopenjskega sodišča, da bi morala tožena stranka ugovor krajevne pristojnosti in ugovor, da je za odločanje pristojna arbitraža, da bi bila upoštevna, podati že v ugovoru zoper sklep o izvršbi, je pravilno. Za ugovor krajevne pristojnosti to izrecno določa ZIZ v 2. odstavku 62. člena, po katerem se v postopku pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine sporazum o krajevni pristojnosti upošteva samo, če ga je dolžnik uveljavljal v ugovoru zoper sklep o izvršbi in ga tudi priložil. Isto zakonsko določilo predpisuje tudi, da se predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, ki je bil podlaga za izdajo razveljavljenega sklepa o izvršbi, obravnava kot tožba v pravdnem postopku. Če je predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine v primeru obrazloženega ugovora izenačen s tožbo v pravdnem postopku, je edino logično, da se ugovor zoper sklep o izvršbi, ki je bil izdan na podlagi predloga, ki se obravnava kot tožba, obravnava kot odgovor na tožbo. In ker toženec ugovora o pristojnosti arbitraže o ugovoru zoper sklep o izvršbi ni podal, temveč se je na dogovorjeno pristojnost arbitraže skliceval šele v prvi pripravljalni vlogi v pravdnem postopku, je ta ugovor podal prepozno. ZArbit namreč v 2. odstavku 11. člena določa, da se lahko ugovor o pristojnosti arbitraže poda najpozneje v odgovoru na tožbo.

Tudi sklicevanje toženca na 5. člen ZPP ni utemeljeno. Iz njegovega ugovora zoper sklep o izvršbi je namreč razvidno, da mu je bilo znano na kateri kreditni pogodbi se terjatev nanaša, obe pogodbi je tudi priložil ugovoru. Šele v naslednji vlogi, to je vlogi z dne 22.6.2010, pa je podal ugovora krajevne pristojnosti in pristojnosti arbitraže, ter se pri tem skliceval na kreditni pogodbi, ki ju je sam priložil že 17.11.2008 ugovoru zoper sklep o izvršbi. Toženec je kreditni pogodbi tudi podpisal, torej mu je bila vsebina pogodb ves čas znana.

Odločitve o stvarni pristojnosti Okrožnega sodišča v Ljubljani pritožba ne graja obrazloženo, zato je višje sodišče izpodbijani sklep v tem delu preizkusilo le z vidika uradoma upoštevnih kršitev, naštetih v 2. odstavku 350. člena ZPP. Teh pa ni zasledilo.

V pritožbi uveljavljani razlogi niso podani. Materialno pravo, v obravnavani zadevi so to prej navedena postopkovna določila, ki se nanašajo na časovne meje podajanja ugovorov zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, je bilo uporabljeno pravilno. Pa tudi nobenih kršitev procesnih pravil, na katere je dolžno pritožbeno sodišče skladno z 2. odstavkom 350. člena ZPP paziti po uradni dolžnosti, prvostopenjsko sodišče ni zagrešilo. Glede na to je višje sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP).

Izrek o stroških temelji na 1. odstavku 165. člena ZPP. Pravdni stranki nosita vsaka svoje pritožbene stroške: toženec zato, ker s pritožbo ni uspel (1. odstavek 154. člena ZPP); tožeča pa, ker z odgovorom na pritožbo ni upoštevno prispevala k odločitvi drugostopenjskega sodišča (155. člen ZPP).

Datum zadnje spremembe:

19.07.2011

Podobni dokumenti:

• VSRS sklep III R 14/2015
• VSL sodba I Cpg 523/99
• VSK Sklep Cpg 29/2019