Sklep X Ips 280/2009

Jedro

Pojem „tekoči posli“ iz določbe 115. člena URS je nedoločen ustavnopravni pojem, ki ga je treba razumeti tako, da v tem času vlada (oziroma minister) sprejema samo nujne odločitve, ne začenja pa večjih in pomembnejših dejavnosti na novo, ne sprejema dokončnih političnih odločitev, razen tistih, ki so nujno potrebne za delovanje države,

in ga je treba razlagati restriktivno.

Izrek

I. Reviziji se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Zahteva za začasno odredbo se zavrže.

III. Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za končno odločitev.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu - ZUS-1 (Ur. l. RS, št.105/2006) kot neutemeljeno zavrnilo tožnikovo tožbo zoper obvestilo tožene stranke o izidu razpisa z dne 5. 12. 2008, in odločbo z dne 5. 11. 2008. Z izpodbijanim obvestilom o izidu razpisa je tožena stranka na podlagi prvega odstavka 36. člena Zakona o zavodih - ZZ (Ur. l. RS 12/91 in nadaljnji) obvestila revidenta, da se ga ne izbere za zasedbo delovnega mesta ravnatelja javnega zavoda ... Z izpodbijano odločbo pa je tožena stranka na podlagi prvega odstavka 36. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo - ZUJIK (Ur. l. RS, št. 77/2007 in 56/2008 - ZUJIK- B) imenovala A.A. za ravnateljico javnega zavoda ... s prvim naslednjim dnem po preteku šestdesetih dni od pravnomočnosti te odločbe, za obdobje petih let.

2. Sodišče prve stopnje se strinja z odločitvijo tožene stranke in z razlogi za takšno odločitev. Sklicuje se na določbe prvega odstavka 36. člena ZZ, prvega odstavka 36. člena ZUJIK, 2. in 9. člena ZUJIK-B, 115. člena Ustave RS (v nadaljevanju URS) ter Sklepa o ustanovitvi javnega zavoda ... (Ur. l. RS, št. 46/2003 in 85/2008, v nadaljevanju Sklep).

3. Zoper v uvodu navedeno pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je revident vložil revizijo. Njeno dovoljenost utemeljuje z razlogi iz 2. in 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Revizijo vlaga iz revizijskih razlogov bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu ter zmotne uporabe materialnega prava po 1. in 2. točki prvega odstavka 85. člena ZUS-1. Izpodbijana sodba ima pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti. Napačen je pouk o pravnem sredstvu. Sodišče prve stopnje se do v reviziji navedenih tožbenih ugovorov ni opredelilo in je s tem kršilo 14. točko drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP. Izpodbijani akt ni zakonit, ker je ministru za kulturo že pred izdajo akta prenehala njegova funkcija, imenovanja ravnatelja javnega zavoda ... pa ni mogoče šteti med „tekoče posle“, ki jih mora minister opravljati do imenovanja novega ministra. Ker je tožena stranka odločila brez predhodnega mnenja Sveta, je bistveno kršila določbe postopka. Svet v stari sestavi pa tudi ne more zakonito opravljali svoje funkcije do konstituiranja Sveta v novi sestavi, kot to napačno določa četrti odstavek 10. člena Sklepa o spremembah in dopolnitvah Sklepa o ustanovitvi javnega zavoda ..., saj zaradi razveljavitve 42. člena ZUJIK (odločba US U-I-276/2005 z dne 5. 7. 2007) nima več pravne podlage za svoje delovanje. Imenovanje direktorjev javnih zavodov ne more teči hkrati po dveh odprtih razpisnih postopkih. Tožena stranka ne more objaviti novega razpisa (9. 5. 2008), preden prvi razpis (11. 1. 2008) ni zaključen. Razpisna komisija, ki jo je imenovala tožena stranka, ni bila strokovno kompetentna. Izpodbijana odločba tožene stranke je pomanjkljivo obrazložena, kar kaže na to, da tožena stranka ni popolno ugotovila dejanskega stanja, in se je ne da preizkusiti. Ima pomanjkljiv izrek, vsebinsko izražen v pogojniku, nima pa tudi določljivega datuma, s katerim se kandidatka imenuje za ravnateljico. Izbrana kandidatka ne izpolnjuje v razpisu določenih pogojev glede delovnih izkušenj na vodilnih mestih, saj vodenja knjižnice, ki jo vodi od leta 1996, ni mogoče primerjati z vodenjem tega javnega zavoda. V razpisu dne 9. 5. 2008 je tožena stranka v nasprotju s Sklepom spremenila 3. alinejo predpisanih pogojev. S tem je bistveno spremenila predpisane pogoje in je zato razpis neveljaven ter ga je treba ponoviti, tako, da bo besedilo skladno s predpisi. Predlaga, da Vrhovno sodišče ugodi reviziji in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbi ugodi ter toženi stranki naloži v plačilo povračilo revidentovih priglašenih stroškov oziroma podredno, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, toženi stranki pa naloži v plačilo priglašene stroške revizijskega postopka skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

4. Hkrati z revizijo revident zahteva tudi izdajo začasne odredbe na podlagi drugega odstavka 84. člena ZUS-1. Predlaga, da Vrhovno sodišče začasno zadrži izvršitev izpodbijane sodbe in odločbe tožene stranke z dne 5. 1. 2008, o imenovanju A.A. na delovno mesto ravnateljice javnega zavoda ..., in sicer do pravnomočne odločitve po razpisu za ravnatelja javnega zavoda ..., objavljenega na spletnih straneh Ministrstva za kulturo z dne 11. 1. 2008 ter v Ur. l. RS, št. 3/2003 z dne 11. 1. 2008, ter do odločitve o reviziji.

5. Tožena stranka v odgovoru na revizijo navaja, da je že v fazi obravnave pred upravnim sodiščem predstavila svoje stališče, in ga zato ne ponavlja.

K I. točki izreka:

6. Revizija je utemeljena.

7. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je podan eden izmed tam navedenih razlogov za njeno dovoljenost. Ker gre po presoji Vrhovnega sodišča v obravnavani zadevi glede na vsebino zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju: pooblastilo ministra, ki mu preneha funkcija, za opravljanje „tekočih poslov“ je Vrhovno sodišče revizijo dovolilo iz razlogov po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Ker je ta revizija dovoljena že iz razloga po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, Vrhovno sodišče ne preizkuša obstoja ostalih zatrjevanih razlogov za dovoljenost revizije.

8. Revizija v upravnem sporu je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). Revizija se lahko vloži le zaradi bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena ZUS-1 (1. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1) in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (2. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1), za razliko od pritožbe, s katero se glede na 2. točko prvega odstavka 75. člena ZUS-1 lahko izpodbija tudi pravilnost presoje postopka izdaje upravnega akta. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 85. člena ZUS-1). Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na pravilno uporabo materialnega prava (86. člen ZUS-1). V tem obsegu je bil izveden tudi sodni preizkus utemeljenosti revizije v obravnavani zadevi.

9. Predmet tega upravnega spora je obvestilo o izidu javnega razpisa (z dne 9. 5. 2008) za zasedbo delovnega mesta ravnatelja javnega zavoda ..., s katerim je bil revident obveščen (dne 5. 12. 2008), da se ga na tem javnem razpisu ne izbere, in odločba tožene stranke, da se A.A. imenuje za ravnateljico javnega zavoda ...

10. V skladu s prvim odstavkom 36. člena ZUJIK direktorja javnega zavoda na podlagi javnega razpisa po predhodnem mnenju Sveta (zavoda) in Strokovnega sveta za dobo petih let z možnostjo ponovnih imenovanj imenuje ustanovitelj javnega zavoda. Če je ustanovitelj javnega zavoda država, opravi razpis in imenuje direktorja minister, pristojen za kulturo (peti odstavek 36. člena ZUJIK). Z aktom o ustanovitvi javnega zavoda se lahko funkcija direktorja poimenuje drugače (prvi odstavek 33. člena ZUJIK). Sklep določa, da ravnatelja javnega zavoda ... imenuje minister, pristojen za kulturo, na podlagi javnega razpisa ali neposrednega povabila kandidatu ter po predhodnem mnenju Sveta javnega zavoda ... in Strokovnega sveta (prvi odstavek 10. člena Sklepa).

11. Iz izpodbijane sodbe in podatkov v predloženih spisih izhaja, in to ni sporno, da je v obravnavanem primeru o zadevi odločil minister za kulturo, ki mu je pred izdajo izpodbijanega akta prenehala funkcija ministra, nov minister pa še ni bil imenovan, kar ni sporno. Iz izpodbijane sodbe sodišča prve stopnje se da sklepati, da je sodišče kot pravno odločilno štelo, da je minister za kulturo imel pooblastilo za odločanje v tej zadevi v 115. členu Ustave RS. Ta določa, da funkcija predsednika vlade in ministrov preneha, ko se po volitvah sestane nov Državni zbor, funkcija ministrov pa tudi z vsakim drugim prenehanjem funkcije predsednika vlade ter razrešitvijo ali odstopom ministra, morajo pa opravljati tekoče posle do izvolitve novega predsednika vlade oziroma do imenovanja ministrov.

12. Pojem „tekoči posli“ iz določbe 115. člena URS je nedoločen ustavnopravni pojem, ki ga je treba razumeti tako, da v tem času vlada (oziroma minister) sprejema samo nujne odločitve, ne začenja pa večjih in pomembnejših dejavnosti na novo, ne sprejema dokončnih političnih odločitev, razen tistih, ki so nujno potrebne za delovanje države,

in ga je treba razlagati restriktivno. Ker gre za pravni standard, je treba njegovo vsebino napolniti od primera do primera in v odločbi ter v primeru upravnega spora tudi v sodni odločbi pojasniti, zakaj je določeno odločitev ministra, ki mu je funkcija prenehala, šteti med „tekoče posle.“ Tega pa v tem primeru niti tožena stranka niti sodišče prve stopnje nista storila in odločitve zato ni mogoče preizkusiti. Ker se odločitve sodišča prve stopnje glede odločilnih dejstev torej ne da preizkusiti, je podana bistvena kršitev postopka v upravnem sporu (14 . točka drugega odstavka 339. člena ZPP v povezavi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1). Zato je Vrhovno sodišče izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (prvi odstavek 93. člena ZUS-1).

13. V novem postopku bo moralo sodišče prve stopnje preizkusiti in utemeljiti pravni pojem „tekoči posel“, zlasti ali in zakaj je bila odločitev v tem primeru nujna zaradi potreb delovanja države, katere okoliščine opravičujejo nujnost imenovanja v tem primeru, ko gre za imenovanje ravnatelja javnega zavoda ..., pri čemer je imel javni zavod ... v.d. ravnatelja z mandatom še do novembra 2009.

14. Ker je bilo treba sodbo sodišča prve stopnje razveljaviti že zaradi temeljnega vprašanja o pristojnosti osebe (ministra), ki je sprejel sporno odločitev in ker glede tega odločilnega dejstva sodba ni bila obrazložena, se Vrhovno sodišče ni opredeljevalo do drugih revizijskih ugovorov, ki se nanašajo na postopek imenovanja.

K II. točki izreka:

15. Glede na to, da je po določbi drugega odstavka 84. člena ZUS-1 mogoče začasno odredbo izdati le do odločitve v reviziji, o kateri je revizijsko sodišče odločilo s to sodbo in je ta odločitev pravnomočna, ni izpolnjena procesna predpostavka za izdajo začasne odredbe. Zato je Vrhovno sodišče ob smiselni uporabi 89. člena v zvezi z drugim odstavkom 84. člena ZUS-1 predlog za izdajo začasne odredbe zavrglo.

K III. točki izreka:

16. Revident je priglasil tudi stroške revizijskega postopka. Ker je Vrhovno sodišče izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje, je pridržalo odločitev o stroških postopka v zvezi s pravnim sredstvom za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena Zakona o pravdnem postopku-ZPP v zvezi z prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

Datum zadnje spremembe:

07.01.2011

Podobni dokumenti:

• Sklep X Ips 357/2010
• Sodba X Ips 515/2007
• Sodba X Ips 410/2009