VSK sklep Cpg 235/2009

Jedro

Sprememba sedeža je torej mogoča le s spremembo družbene pogodbe (drugi in tretji odstavek 35. člena ZSReg), pri čemer je treba določilo prvega odstavka 516. člena ZGD-1 razumeti le kot minimalno, z zakonom določeno zahtevo (tričetrtinska večina glasov vseh družbenikov), družbeniki pa se lahko dogovorijo tudi za še strožjo večino.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se pritožbi pritožnika O. d.o.o. ugodi in se sklep tega sodišča, opr. št. Srg 1 z dne 13.10.2009 spremeni tako, da se predlog za vpis spremembe sedeža in družbene pogodbe pri subjektu vpisa zavrne, pri čemer se zaradi izbrisa vpisov, ki so bili opravljeni na podlagi tega sklepa, pri subjektu vpisa vzpostavi prejšnje stanje.

Zoper ta sklep se je iz vseh pritožbenih razlogov pritožil subjekt vpisa, to je predlagatelj postopka po svojem pooblaščencu in predlagal sodišču druge stopnje, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavi. V pritožbi navaja, da o obstoju razlogov za izpodbojnost sklepa skupščine z dne 28.8.2009, sprejetega pod točko 3 dnevnega reda, lahko odloča v pravdi le pravdno sodišče. Skupščina je sprejela ta sklep z večino oddanih glasov, zato je bil sklep veljavno sprejet, saj ne gre za spremembo družbene pogodbe, marveč zgolj za uskladitev besedila te pogodbe s sprejetim sklepom o spremembi sedeža družbe.

Pritožba subjekta vpisa (predlagatelja postopka) ni utemeljena.

Po določbi prvega odstavka 34. člena Zakona o sodnem registru (ZSReg) registrsko sodišče ugodi zahtevku za vpis v sodni register, če ugotovi: 1. da izhaja utemeljenost zahtevka za vpis iz listin, ki so priložene predlogu, 2. da listine glede podatkov, ki se vpisujejo v sodni register, ustrezajo predpisani vsebini, 3. da so bile listine izdane v predpisanem postopku in 4. da so izpolnjene druge materialnopravne predpostavke, ki jih za vpis določa zakon. Iz tega jasno izhaja, da mora sodišče v registrskem postopku odločati zakonito, torej s pravilno uporabo materialnega prava, seveda ob upoštevanju tistih pravno pomembnih dejstev, ki so jih navedli udeleženci v postopku. Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1) v 474. členu predpisuje, da mora pri družbi z omejeno odgovornostjo družbena pogodba vsebovati tudi sedež družbe, kar pomeni, da je sprememba sedeža, ki je zapisana v družbeni pogodbi, hkrati tudi sama sprememba družbene pogodbe. Zato je treba v konkretnem primeru spoštovati določbo 516. člena ZGD-1 o potrebni tričetrtinski večini za veljavnost sklepa o spremembi sedeža, kot je to pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa. Sprememba sedeža je torej mogoča le s spremembo družbene pogodbe (drugi in tretji odstavek 35. člena ZSReg), pri čemer je treba določilo prvega odstavka 516. člena ZGD-1 razumeti le kot minimalno, z zakonom določeno zahtevo (tričetrtinska večina glasov vseh družbenikov), družbeniki pa se lahko dogovorijo tudi za še strožjo večino.

Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da v obravnavi zadevi družbeniki sklepa o spremembi sedeža (ki je hkrati tudi sklep o spremembi družbene pogodbe) niso sprejeli z omenjeno kvalificirano večino (temveč zgolj zgolj z navadno večino danih glasov, kar izrecno priznava tudi obravnavana pritožba), nakar je sodišče prve stopnje na tako ugotovljena odločilna dejstva tudi pravilno uporabilo materialno pravo, pri čemer tudi ni zagrešilo nobene bistvene postopkovne kršitve.

Izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje je torej pravilna in zakonita, zato je pritožbeno sodišče obravnavano pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 39. člena ZSR-eg).

Datum zadnje spremembe:

12.10.2021

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep IV Cpg 96/2022
• VSC Sklep II Cpg 205/2018
• UPRS Sodba II U 127/2017-12