UPRS Sodba I U 1305/2021-17

Jedro

FURS začne davčno izvršbo, če davek ni plačan v zakonsko predpisanih rokih. V skladu s 156. členom ZDavP-2 postopa v skladu s tem delom zakona tudi, kadar na podlagi zakonskega pooblastila opravlja izvršbo drugih denarnih nedavčnih obveznosti. To pomeni, da je FURS poleg izterjave davčnih obveznosti pristojen tudi za izterjavo drugih denarnih nedavčnih obveznosti, med katere sodijo tudi vračila preveč plačanih javnih sredstev. Gre predvsem za obveznosti, ki jih na primer z upravnim aktom odmerijo organi, pristojni za odmero posamezne obveznosti. Mednje sodita tudi vdovska pokojnina in letni dodatek. Če davčni organ na podlagi zakona izterjuje druge denarne nedavčne obveznosti, je izvršilni naslov odločba, sklep, plačilni nalog ali druga listina, opremljena s potrdilom o izvršljivosti, ki ga izda organ, pristojen za odmero te obveznosti (prvi odstavek 146. člena ZDavP-2).

Vrhovno sodišče je v primerljivi zadevi, ko je šlo za izterjavo neupravičeno izplačane družinske pokojnine in varstvenega dodatka, že odločilo, da ZDavP-2 ureja izvršilni postopek oziroma izterjavo obveznosti tudi za terjatve iz odločb Zavoda. Pravna podlaga za to je v 156. členu ZDavP-2 v povezavi s 159. členom ZPIZ-2 in 146. členom ZDavP-2.

Določba 159. člena ZPIZ-2 je res umeščena v poglavje o prispevkih, kar bi lahko na prvi pogled nakazovalo, da se nanaša zgolj na to vrsto obveznosti, vendar pa je na podlagi namenske in sistemske razlage drugega odstavka 159. člena ZPIZ-2 mogoče ugotoviti, da je v navedeni zakonski določbi določena pravna podlaga, da FURS izterjuje tudi druge obveznosti, ki izhajajo iz predpisov s področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja, konkretneje neupravičeno pridobljenega denarnega zneska na račun Zavoda, ki ga upravičenec prostovoljno ne vrne. Drugi odstavek 159. člena ZPIZ-2 je torej širši in se ne nanaša le na pobiranje prispevkov, ampak tudi na druge obveznosti po tem zakonu. O vračilu sredstev je bilo namreč odločeno z upravno odločbo Zavoda, ne s sodbo. Izvršba tako naloženih obveznosti obveznosti tako ni stvar rednih sodišč, ampak je v interesu države kot skrbnika javne koristi, zato je tudi s sistemskega vidika pravilna razlaga, da je za izterjavo tovrstnih obveznosti pristojen davčni organ.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. V zadevi se zastavlja vprašanje pristojnosti Finančne uprave Republike Slovenije (v nadaljevanju FURS) za izterjavo neupravičeno izplačane vdovske pokojnine in letnega dodatka na podlagi odločbe Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju Zavod).

2. Predmet sodne presoje je sklep o davčni izvršbi, s katerim je FURS odločil, da se zoper tožnico opravi izvršba neupravičeno izplačanih denarnih prejemkov v znesku 4.292,40 EUR, zamudnih obresti v znesku 185,23 EUR in nadaljnjih zamudnih obresti od zneska glavnice od 15. 7. 2020 dalje do dneva plačila. Obračunani so tudi stroški izdaje sklepa v višini 10,00 EUR in določen način izvršbe z rubežem denarnih sredstev, ki jih ima tožnica pri A., d. d. Izpodbijani sklep o izvršbi je bil izdan na podlagi odločbe Zavoda št. 47700-107/2019 z dne 14. 1. 2019, ki je postala izvršljiva 16. 1. 2020, s katero je Zavod odločil, da je tožnica dolžna vrniti neupravičeno izplačani sorazmerni del vdovske pokojnine in letni dodatek, ki ga je prejela v obdobju od 1. 2. 2016 do 30. 11. 2018.

3. Ministrstvo za finance je pritožbo zavrnilo. Ker tožnica zgoraj omenjene obveznosti po odločbi Zavoda ni poravnala, je predlagatelj izvršbe (tj. Zavod) 2. 3. 2020 davčnemu organu podal predlog za izterjavo. V skladu s 156. členom Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2) davčni organ izvaja postopek davčne izvršbe tudi, kadar na podlagi zakonskega pooblastila opravlja izvršbo drugih denarnih nedavčnih obveznosti. V povezavi s 159. členom Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju ZPIZ-2), kot tudi 146. členom ZDavP-2, je t0 ustrezna zakonska podlaga za začetek izvršbe, kar je potrdilo tudi Vrhovno sodišče.

4. Tožnica zoper tako odločitev vlaga tožbo in sodišču predlaga, naj tožbi ugodi in izpodbijani sklep odpravi, toženki pa naloži povračilo stroškov pritožbenega in sodnega postopka. V obravnavanem primeru gre za izterjavo druge denarne nedavčne obveznosti, za katero je na specialnem področju, to je v prvem odstavku 194. člena ZPIZ-2, določeno, da jo mora oseba povrniti zavodu v skladu z določbami zakona, ki ureja obligacijska razmerja. Nasprotno sme davčni organ na podlagi ZDavP-2 opravljati izvršbo drugih denarnih nedavčnih obveznosti samo v tistih primerih, ko to določa področni zakon. Take zakonske odločbe pa ZPIZ-2 nima, zato je izpodbijani sklep nezakonit. Drži, da ima Zavod z Ministrstvom za finance sklenjen Dogovor 0 sodelovanju v postopkih davčne izvršbe, vendar ta ne more nadomestiti zakonskega pooblastila za izterjavo drugih denarnih nedavčnih obveznosti. Gre torej za neposredno kršitev načela zakonitosti in več človekovih pravic, ki jih varuje Ustava, pa tudi za uzurpacijo sodne pristojnosti za izterjavo nekaterih zahtevkov Zavoda, ki imajo po ZPIZ-2 obligacijsko-pravno naravo. Toženka v drugostopenjski odločbi povsem nerelevantno navaja 159. člen ZPIZ-2, ki govori o povsem drugačni naravi dajatev. Tudi sicer je drugostopenjska odločba po mnenju tožnice pomanjkljivo obrazložena.

5. Toženka v odgovoru na tožbo vztraja, da je FURS pristojen za izterjavo sporne terjatve in sodišču predlaga, naj tožbo zavrne.

6. Tožnica v pripravljalnih vlogah dodatno argumentira svoja pravna naziranja.

K I. točki izreka

7. Tožba ni utemeljena.

8. V zadevi so sporna pravna vprašanja, ki se nanašajo na razlago relevantnih določb ZDavP-2 in ZPIZ-2, do njih pa sta se tako prvostopenjski organ kot toženka opredelila v svojih odločbah, ki sta sedaj predmet sodne presoje. Pravna vprašanja pa niso predmet dokaznega postopka, zato je sodišče kot neprimerne zavrnilo dokazne predloge za zaslišanje prič B. B., C. C. in D. D., zaposlenih pri prvostopenjskem davčnem organu oziroma toženki, ki so odločale v postopku na prvi oziroma drugi stopnji. Zavrnilo je tudi dokazni predlog za zaslišanje tožnice, saj dejstva, o katerih bi lahko izpovedala (izvršilni naslov, dolgovani znesek), med strankama niso sporna.

9. Davčna izvršba je urejena v tretjem delu ZDavP-2 v določbah od 142. do 212.a člena. FURS začne davčno izvršbo, če davek ni plačan v zakonsko predpisanih rokih. V skladu s 156. členom ZDavP-2 postopa v skladu s tem delom zakona tudi, kadar na podlagi zakonskega pooblastila opravlja izvršbo drugih denarnih nedavčnih obveznosti. To pomeni, da je FURS poleg izterjave davčnih obveznosti pristojen tudi za izterjavo drugih denarnih nedavčnih obveznosti, med katere sodijo tudi vračila preveč plačanih javnih sredstev. Gre predvsem za obveznosti, ki jih na primer z upravnim aktom odmerijo organi, pristojni za odmero posamezne obveznosti. Mednje sodita tudi vdovska pokojnina in letni dodatek,¹ ki nimata obligacijsko-pravne narave, kot zmotno meni tožnica. Če davčni organ na podlagi zakona izterjuje druge denarne nedavčne obveznosti, je izvršilni naslov odločba, sklep, plačilni nalog ali druga listina, opremljena s potrdilom o izvršljivosti, ki ga izda organ, pristojen za odmero te obveznosti (prvi odstavek 146. člena ZDavP-2).

10. Tožnica ima prav, da FURS za izterjavo drugih denarnih nedavčnih obveznosti potrebuje zakonsko pooblastilo in da ga dogovor, sklenjen med Zavodom in Ministrstvom za finance, ne more nadomestiti. Vendar pa je po presoji sodišča pooblastilo za primere, kot je obravnavani, podano v ZPIZ-2, posledično pa ni utemeljen tožbeni ugovor kršitve načela zakonitosti.

11. Prvi odstavek 194. člena ZPIZ-2 določa, da mora oseba, ki ji je bil na račun zavoda izplačan denarni znesek, do katerega ni imela pravice, vrniti prejeti znesek v skladu z določbami zakona, ki ureja obligacijska razmerja. 159. člen istega zakona v prvem odstavku določa, da prispevke za obvezno zavarovanje po tem zakonu pobira finančna uprava, razen prispevka za dokup pokojninske dobe. V drugem odstavku istega člena je določeno, da se, če ni s tem zakonom drugače določeno, glede postopka pobiranja prispevkov, pravic in obveznosti zavezanca, varovanja podatkov in pristojnosti davčnega organa uporablja zakon, ki ureja davčni postopek in davčno službo.

12. Iz dikcije prvega odstavka 194. člena ZPIZ-2, ki se sklicuje na Obligacijski zakonik (v nadaljevanju OZ).² po presoji sodišča ne izhaja posledica, kot jo zatrjuje tožnica, torej da se s strani Zavoda neupravičeno izplačani zneski izterjujejo v postopku sodne izvršbe. Določbe OZ se lahko uporabijo glede drugih vprašanj vračila neupravičeno pridobljenega denarnega zneska od Zavoda, iz zakona pa ne izhaja, da bi bilo v navedenem členu urejeno vprašanje pristojnosti oziroma postopka izvršbe.

13. Vrhovno sodišče je v primerljivi zadevi, ko je šlo za izterjavo neupravičeno izplačane družinske pokojnine in varstvenega dodatka, že odločilo, da ZDavP-2 ureja izvršilni postopek oziroma izterjavo obveznosti tudi za terjatve iz odločb Zavoda.³ Pravna podlaga za to je v 156. členu ZDavP-2 v povezavi s 159. členom ZPIZ-2 in 146. členom ZDavP-2.

14. Določba 159. člena ZPIZ-2 je res umeščena v poglavje o prispevkih, kar bi lahko na prvi pogled nakazovalo, da se nanaša zgolj na to vrsto obveznosti, vendar pa je na podlagi namenske in sistemske razlage drugega odstavka 159. člena ZPIZ-2 mogoče ugotoviti, da je v navedeni zakonski določbi določena pravna podlaga, da FURS izterjuje tudi druge obveznosti, ki izhajajo iz predpisov s področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja, konkretneje neupravičeno pridobljenega denarnega zneska na račun Zavoda, ki ga upravičenec prostovoljno ne vrne. Drugi odstavek 159. člena ZPIZ-2 je torej širši in se ne nanaša le na pobiranje prispevkov, ampak tudi na druge obveznosti po tem zakonu. O vračilu sredstev je bilo namreč odločeno z upravno odločbo Zavoda, ne s sodbo. Izvršba tako naloženih obveznosti obveznosti tako ni stvar rednih sodišč, ampak je v interesu države kot skrbnika javne koristi, zato je tudi s sistemskega vidika pravilna razlaga, da je za izterjavo tovrstnih obveznosti pristojen davčni organ.

15. Kot neutemeljen sodišče zavrača tožbeni očitek, ki se nanaša na neustrezno obrazložitev drugostopenjske odločbe. Po presoji sodišča je toženka odgovorila na bistven pritožbeni ugovor, ki je enak tožbenemu (glej 4. stran drugostopenjske odločbe). Pri tem je obširen opis postopka davčne izvršbe in citiranje več določb ZDavP-2 ter Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) sicer res nepotreben, saj odvrača od bistva problema, ne pomeni pa, da je taka odločba neustrezno ali celo pomanjkljivo obrazložena v smislu zahtev iz 214. člena ZUP.

16. Glede na navedeno je izpodbijani sklep o davčni izvršbi pravilen in zakonit, tožba pa neutemeljena. Sodišče jo je zato zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

K II. točki izreka

17. Odločitev o stroških postopka temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

-------------------------------
¹ Letni dodatek je specifična pravica iz obveznega zavarovanja, njen namen pa je predvsem zagotavljanje boljšega materialnega položaja prejemnikov nizkih pokojnin in nadomestil iz invalidskega zavarovanja.
² Glej npr. določbo tretjega odstavka 190. člena OZ, po kateri obveznost vrnitve oziroma nadomestitve vrednosti nastane tudi, če kdo nekaj prejme glede na podlago, ki se ni uresničila ali je pozneje odpadla.
³ Glej sklep Vrhovnega sodišča X Ips 33/2019 z dne 20. 5. 2020., 11. in 13. točka obrazložitve, na katerega se je sklicevala tudi toženka v svoji odločbi.

Datum zadnje spremembe:

06.12.2024

Podobni dokumenti:

• UPRS sodba I U 1042/2014
• UPRS Sodba I U 956/2018-22
• UPRS Sodba II U 287/2020-17