UPRS Sodba I U 37/2022-27

Jedro

Nagrade za pregled dokumentacije in druga opravila, ki jih odvetnik napravi zato, da lahko sestavi vlogo ali da se pripravi za udeležbo na naroku, se ne obračunavajo in priznavajo posebej, ampak da so te storitve že vštete v siceršnji nagradi za opravilo, za katero je odvetnik pridobljene listine uporabil.

Izrek

I. Tožbi se delno ugodi tako, da se sklep predsednika Okrožnega sodišča v Ljubljani, številka Bpp 356/2021, z dne 22. 12. 2021 odpravi v delu, v katerem je bil zavrnjen zahtevek tožnika za povrnitev kilometrine nad 105,67 EUR, povečano za DDV, in se v tem obsegu zadeva vrne prvostopenjskemu organu v ponovno odločanje.

II. V ostalem delu se tožba zavrne.

III. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je predsednik Okrožnega sodišča v Ljubljani (med drugim) sklenil, da se tožniku priznajo nagrada in potrebni izdatki za izvajanje brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) na podlagi napotnice Bpp 356/2021 z dne 23. 2. 2021 v višini 632,41 EUR, povečano za 22-odstotni davek na dodano vrednost (v nadaljevanju DDV), skupaj 771,54 EUR, ter da se višji zahtevek zavrne (I. točka izreka).

2. Iz obrazložitve izhaja, da je bila z odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani, številka Bpp 356/2021, z dne 23. 2. 2021 upravičencu dodeljena redna BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve stopnje v kazenskem postopku Okrožnega sodišča v Celju V K 46126/2019 od 11. 2. 2021 dalje, za izvajanje BPP pa določen tožnik. Ta je 6. 12. 2021 predlagal, da se mu za opravljeno delo prizna nagrada v višini 2.460 točk, povečana za stroške poštnih storitev, izdatke iz naslova kilometrine in parkirnine ter 22-odsotni DDV. Organ za BPP je tožniku stroške in nagrado odmeril v skladu z Odvetniško tarifo (v nadaljevanju OT) in 17. členom Zakona o odvetništvu (v nadaljevanju ZOdv). Tožniku je tako v (za ta upravni spor) relevatnem delu za sestavo in vložitev predloga sodišču z dne 14. 10. 2021 po tar. št. 8/14 OT priznal nagrado 25 točk (50 točk x 1/2), kar je po njegovi oceni primerno glede na vsebino predmetne vloge, saj ta ne vsebuje nobenih obsežnejših navedb o predmetu oziroma poteku kazenskega postopka. Za sestavo zunajsodnih elektronskih dopisov upravičencu do BPP z dne 14. 10. 2021, 28. 11. 2021 in 29. 11. 2021 mu je po tar. št. 46/1 OT (v skupnem trajanju do pol ure) priznal 25 točk (50 točk x 1/2), kar je po njegovi oceni primerno glede na priložene listine. Za odsotnost iz pisarne zaradi vožnje iz odvetniške pisarne v Ljubljani na Okrožno sodišče v Celju zaradi zastopanja upravičenca do BPP na dveh narokih mu je po četrtem odstavku 6. člena OT priznal 120 točk (4 x 30 točk za vsako stran dvakratne vožnje v trajanju do ene ure in pol). Za pregled zagovora z dne 14. 10. 2021, seznama z dne 22. 9. 2021 in vprašanj z dne 28. 11. 2021 mu priglašenih nagrad za storitve ni priznal, saj pregled spisov, listin in druge dokumentacije, ki ga odvetnik opravi kot pripravo za sestavo vloge ali zastopanje strank na narokih, ni samostojno opravilo v smislu tar. št. 39/2 OT, temveč je zajeto v drugih tar. št.; v konkretnem primeru je to v tar. št. 10/3 OT, to je v zastopanju upravičenca do BPP na narokih. Poleg tega je organ za BPP zaradi zastopanja upravičenca do BPP na narokih tožniku po 10. členu OT priznal še potrebne izdatke iz naslova kilometrine v višini 105,67 EUR (285,6 km x 0,37 EUR), za dvakratno pot iz njegove pisarne v Ljubljani do Okrožnega sodišča v Celju in nazaj. Po podatkih aplikacije Google Zemljevidi navedena razdalja znaša 71,4 km v eno smer. Iz naslova parkirnine pa mu je priznal 4,02 EUR.

3. Tožnik se z izpodbijanim sklepom v zavrnilnem delu ne strinja in vlaga tožbo. V njej v bistvenem navaja, da bi mu moral organ za BPP za sestavo predloga z dne 14. 10. 2021 priznati nagrado po tar. št. 8/13 OT, torej dodatnih 25 točk, saj ni pomembno, ali je dopis obsežen ali ne, temveč kaj v njem piše. Omejeni predlog pa je imel vpliv na potek kazenskega postopka. Dalje zatrjuje, da bi mu moral organ za BPP nagrado za sestavo elektronskih sporočil z dne 14. 10. 2021, 28. 11. 2021 in 29. 11. 2021 priznati po tar. št. 30/2, 39/1 in 39/4 OT, ne pa po tar. št. 46 OT, to je dodatnih 45 točk. Ocenjuje, da je v zvezi s tem izpodbijani sklep neobrazložen. Pri nagradi za odsotnost iz pisarne uveljavlja dodatnih 20 točk, ker meni, da znaša potovalni čas od njegove pisarne do Okrožnega sodišča v Celju dve uri. Ocenjuje, da bi mu moral organ za BPP priznati dodatnih 125 točk za preglede, in sicer bi mu moral po njegovem mnenju za pregled zagovora priznati nagrado po tar. št. 8/11 OT. Enako tudi za pregled seznama 200 družb in pregled vprašanj. Prepričan je, da se arbitrarno določa, kaj je in kaj ni samostojna storitev. Pri tem se sklicuje na pojasnilo Upravnega odbora Odvetniške zbornice Slovenije (v nadaljevanju OZS) z dne 28. 9. 2017. Meni, da bi mu moral organ za BPP v zvezi s povrnitvijo stroškov kilometrine priznati najmanj 73 km v eno smer (Ljubljana-Celje), in ne 71,40 km. Opozarja, da je uporaba 0,37 EUR za kilometer napačna, saj je za datum 23. 9. 2021 0,38 EUR, za datum 25. 11. 2021 pa 0,40 EUR. Uveljavlja tudi dodatnih 0,7 EUR za parkirnino, za katero stroške mu je organ za BPP odmeril brez DDV. Sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep v zavrnilnem delu odpravi in v tem obsegu vrne toženki v ponovni postopek. Zahteva tudi povrnitev njegovih stroškov postopka.

4. Toženka na tožbo ni odgovorila, sodišču pa je predložila upravni spis zadeve.

5. Stranka z interesom na tožbo ni odgovorila.

6. Tožba je delno utemeljena.

7. V obravnavani zadevi je predmet presoje odločitev organa za BPP, s katero je ta zavrnil tožnikov višji zahtevek za priznanje nagrade in stroškov za izvajanje BPP. Tožnik ugovarja, da bi mu moral organ za BPP pri posameznih opravljenih storitvah priznati višjo nagrado in višje stroške.

8. Po določbi šestega odstavka 30. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) je za pravno pomoč po ZBPP odvetnik upravičen do nagrade in do povračila stroškov v zvezi z opravljenim delom v višini, izračunani po odvetniški oziroma notarski tarifi in v obsegu dodeljene BPP.

9. Sodišče kot neutemeljen presoja tožnikov ugovor, da bi mu moral organ za BPP za sestavo predloga z dne 14. 10. 2021 priznati nagrado po tar. št. 8/13 OT (ostale obrazložene vloge). Sodišče se strinja s presojo organa za BPP, da je tožniku za ta predlog priznal nagrado po tar. št. 8/14 OT (druge vloge) in da citirani predlog ne vsebuje nikakršnih obsežnejših navedb o predmetu oziroma poteku kazenskega postopka. Kratek predlog (na četrtini strani) se nanaša izključno na zagotavljanje varnostnih pogojev izvedbe glavne obravnave v času epidemije covida-19, ki pa ne pomeni obrazložene vloge v kazenskem postopku, ki bi v vsebinskem smislu lahko vplivala na potek in rezultat kazenskega postopka.

10. Sodišče kot neutemeljen zavrača tudi tožnikov ugovor, da bi mu moral organ za BPP za pregled zagovora upravičenca do BPP priznati nagrado po tar. št. 8/11 OT, za pregled seznama 200 družb nagrado po tar. št. 39/2 OT in za pregled vprašanj nagrado po tar. št. 39/2 OT. Sodišče soglaša s presojo organa za BPP, da pregled spisov, listin in druge dokumentacije, ki ga odvetnik opravi z namenom priprave na sestavo vloge ali zastopanje stranke na naroku, ni samostojno opravilo, ter da je v konkretnem primeru to zajeto že pod nagrado po tar. št. 10/3 OT. Enotno in ustaljeno stališče sodne prakse je namreč, da se nagrade za pregled dokumentacije in druga opravila, ki jih odvetnik napravi zato, da lahko sestavi vlogo ali da se pripravi za udeležbo na naroku, ne obračunavajo in priznavajo posebej, ampak da so te storitve že vštete v siceršnji nagradi za opravilo, za katero je odvetnik pridobljene listine uporabil.¹

11. Pri tem se tožnik ne more z uspehom sklicevati na to, da je Upravni odbor OZS sprejel obvezno razlago OT, po kateri bi se navedena opravila štela za samostojna opravila po OT. Vrhovno sodišče Republike Slovenije je namreč že presodilo, da so določbe OT, ki določajo, da Upravni odbor OZS daje pojasnila in obvezne razlage o uporabi OT (prvi odstavek 19. člena OT) ter da so ta pojasnila in obvezne razlage v okviru procesnih predpisov dolžna upoštevati tudi sodišča in drugi organi, ki odločajo v okviru svojih pristojnosti o odvetniških stroških (drugi odstavek 19. člena OT), v nasprotju z 19. členom ZOdv, ki določa, da OT sprejema OZS po predhodnem soglasju ministra, pristojnega za pravosodje, ter tretjim odstavkom 153. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju URS), ki določa, da morajo biti podzakonski predpisi in drugi splošni akti v skladu z URS in zakoni. Ker pa so sodniki pri opravljanju sodniške funkcije neodvisni, vezani so na ustavo in zakon (125. člen URS), ter ker morajo posamični akti in dejanja državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil temeljiti na zakonu ali na zakonitem predpisu (četrti odstavek 153. člena URS), takšne obvezne razlage OT sodišč in drugih državnih organov ne zavezujejo ter jih ne smejo uporabiti.²

12. Neutemeljen je tudi tožnikov ugovor, da bi mu moral organ za BPP priznati več točk za odsotnost iz pisarne. Tožnik namreč z ničemer ne izkaže, da potovalni čas od njegove odvetniške pisarne v Ljubljani do Okrožnega sodišča v Celju in v nasprotno smer znaša dve uri. Splošno znano dejstvo, do katerega se je mogoče dokopati tudi s pomočjo aplikacije Google Zemljevidi, pa je, da potovalni čas od Ljubljane do Celja oziroma v obratni smeri z avtom traja slabo uro ob praznih cestah, pri čemer pa je organ za BPP tožniku za to razdaljo priznal uro in pol, kar upošteva tudi večji promet. Za štiri takšne razdalje (zastopanje upravičenca do BPP na dveh narokih) ter ob upoštevanju četrtega odstavka 6. člena OT in takrat veljavnega petega odstavka 17. člena ZOdv to pomeni 120 točk, kot je organ za BPP tožniku tudi priznal.

13. Prav tako je neutemeljeno tožnikovo sklicevanje na spletni portal Računovodja in njegovo zatrjevanje, da bi mu moral organ za BPP za kilometer priznati 0,38 EUR oziroma 0,40 EUR. Četrti odstavek 10. člena OT, ki je veljal v času izdaje izpodbijanega sklepa, je določal, da je stranka dolžna plačati kilometrino za uporabo osebnega avtomobila, in sicer v višini, ki se po uredbi, ki ureja davčno obravnavo povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja, ne všteva v davčno osnovo. Po tretjem odstavku 5. člena Uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja, ki je veljal v času izdaje izpodbijanega sklepa, pa se povračilo stroškov prevoza na službenem potovanju ne všteva v davčno osnovo do višine 0,37 EUR za vsak prevožen kilometer. V skladu s tem pa je organ za BPP tožniku kilometrino tudi priznal.

14. Tožba je neutemeljena tudi v delu, ki se nanaša na DDV od parkirnin. Ne drži namreč, da organ za BPP tožniku ni priznal DDV od stroška za parkiranje. V 10. točki razlogov sicer res navaja, da tožniku priznava potrebne izdatke iz naslova parkirnine v skupnem znesku 4,02 EUR neto, vendar tožnik prezre, da je to zato, ker je bil DDV obračunan na skupni priznani znesek neto nagrade, kot to izhaja iz točke 10. razlogov. V tem znesku pa je zajeta tudi parkirnina.

15. Dalje se tožnik ne strinja s presojo organa za BPP, ki mu je za sestavo elektronskih sporočil z dne 14. 10. 2021, 28. 11. 2021 in 29. 11. 2021 nagrado priznal po tar. št. 46/1 OT, ter meni, da bi mu moral nagrade priznati po tar. št. 30/2, 39/1 in 39/4 OT. V tem delu je izpodbijani sklep po njegovi oceni neobrazložen. Po presoji sodišča tudi ta ugovor ni utemeljen. Toženka je pravilno presodila, da gre za storitve, ki so odvisne zlasti od porabljenega časa in v tarifi niso posebej ovrednotene za vsake začete pol ure dela pa se prizna po 50 točk. Pravilno je tudi presodila, da je glede na njihovo vsebino primerno, da tožniku za njihovo sestavo in naslovitev prizna pol ure. Po vpogledu v te listine se nameč sodišče s tako oceno strinja, saj gre za tri krajše elektronske dopise, ki jih ni mogoče obravnavati kot ostale storitve, tarifirane v okviru kazenskega postopka niti glede na njihovo vsebino ne gre za samostojno storitev, saj se odvetnik v njih sklicuje na dokumentacijo in priče iz obravnavane kazenske zadeve. Tarifna številka 39 OT pa se nanaša na samostojne storitve, ki niso zajete v drugih tarifnih številkah.

16. Utemeljeno pa tožnik opozarja, da je od Ljubljane do Celja oziroma Celja do Ljubljane najmanj 73 km v eno smer in ne 71,40 km, kolikor mu je pri povračilu stroškov upošteval organ za BPP. V razlogih izpodbijanega sklepa organ za BPP navaja, da je kilometrino ugotovil s pomočjo spletne aplikacije Google Zemljevidi. Sodišče ugotavlja, da je ob uporabi te aplikacije ta razdalja daljša.

17. Glede na navedeno je sodišče v delu, v katerem je zavrnjen zahtevek za povračilo višje kilometrine od 105,67 EUR z DDV, na podlagi 2. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) tožbi ugodilo, izpodbijani akt odpravilo in zadevo vrnilo organu, ki ga je izdal, v ponoven postopek. Ker je glede na obrazloženo presodilo, da v ostalem tožba ni utemeljena, jo je v preostalem delu na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo.

18. Sodišče je odločilo brez glavne obravnave, saj so se stranke postopka glavni obravnavi odpovedale.

19. Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem, če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka. Tožnik je sicer s tožbo deloma uspel, vendar je ta uspeh neznaten, saj se nanaša le na odmero stroškov kilometrine za nekaj kilometrov, medtem ko so številni ostali tožbeni razlogi zavrnjeni kot neutemeljeni.

-------------------------------
¹ Glej npr. II Kp 23287/2020 , Cpg 43/2017 , II Cp 48/2016 , Cp 1787/2016 , I Cp 1803/2016.
² Glej sodbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije v zadevi I Up 996/2005 z dne 14. 9. 2005.

Datum zadnje spremembe:

27.08.2024

Podobni dokumenti:

• UPRS Sodba I U 145/2022-36
• UPRS Sodba I U 234/2018-11
• UPRS Sodba I U 1699/2019-21