VSRS Sklep IV Ips 6/2023

Jedro

FURS kot davčni organ je v obravnavani zadevi postopek vodil na podlagi ZPDZC-1, ki določa postopek nadzora zaposlovanja na črno, ne vsebuje pa določb glede vročanja. Zato bi moral v hitrem postopku glede vročanja dokumentov uporabiti 58. člen ZP-1, torej smiselno ZUP, ne pa določb glede vročanja ZDavP-2, ker v obravnavani zadevi ni šlo za davčni postopek.

Izrek

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi in se izpodbijana sklepa sodišč prve in druge stopnje razveljavita ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

A.

1. Prekrškovni organ Finančna uprava Republike Slovenije (v nadaljevanju FURS) je z odločbo z dne 17. 6. 2021 zavrnil storilčev predlog za razveljavitev pravnomočnosti odločbe o prekršku št. DT 71011-1531/2019-4 (10-560-06) z dne 16. 5. 2019, vložen dne 19. 7. 2019 ter dopolnjen dne 30. 7. 2019. Okrajno sodišče v Mariboru je s sklepom z dne 2. 9. 2022 zahtevo za sodno varstvo storilčeve zagovornice zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo odločbo prekrškovnega organa z dne 17. 6. 2021. Višje sodišče v Mariboru je s sklepom z dne 19. 10. 2022 pritožbo storilčeve zagovornice zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje ter storilcu naložilo plačilo sodne takse pritožbenega postopka v višini 20,00 EUR.

2. Zoper sklepa sodišč prve in druge stopnje in odločbo prekrškovnega organa vlaga vrhovni državni tožilec dr. Jože Kozina zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi bistvene kršitve določb postopka o prekršku iz drugega odstavka 155. člena v zvezi s sedmim odstavkom 56. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1), kršitve 14., 22., 23. in 25. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava) ter 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah (v nadaljevanju EKČP). Vrhovnemu sodišču predlaga, da izpodbijana sklepa in odločbo prekrškovnega organa razveljavi ter vrne zadevo v novo odločanje.

3. Vrhovno sodišče je zahtevo za varstvo zakonitosti na podlagi drugega odstavka 423. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) v zvezi s 171. členom ZP-1 vročilo storilcu in njegovi zagovornici, ki je nanjo odgovorila, da v bistvenem povzema obdolženčevo pobudo za njeno vložitev.

B.

4. Vložnik v zahtevi v bistvenem zatrjuje, da je prekrškovni organ odločbo o prekršku storilcu nepravilno vročal preko portala eDavki na podlagi 85.a člena Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2), zato naj bi postala pravnomočna dne 11. 6. 2019. Izpostavlja, da upravni in drugi državni organi ter nosilci javnih pooblastil opravljajo funkcijo prekrškovnega organa poleg svojih temeljnih nalog, pri čemer je temeljna naloga FURS odmera in obračun obveznih dajatev. V postopkih pobiranja davkov nastopa kot davčni organ (11. člen ZDavP-2), v skladu z 10. točko prvega odstavka 11. člena Zakona o finančni upravi (v nadaljevanju ZFU) pa odloča tudi v postopkih o prekrških. Poudarja, da davčni organ po ZDavP-2 postopa, ko odloča o obveznostih in pravicah posameznikov, pravnih oseb in drugih strank v davčnem postopku, zato se lahko 85.a člen ZDavP-2, ki ureja elektronsko vročanje preko portala eDavki, uporablja le v davčnih postopkih. Storilec je bil spoznan za odgovornega storitve treh prekrškov iz Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (v nadaljevanju ZPDZC-1), ki določa kdaj gre za zaposlovanje na črno, nadzorne organe, postopek nadzora ter prekrške in globe za kršitve, zato ZDavP-2 ne more predstavljati področnega zakona. Ker ZPDZC-1 nima posebnih določb o vročanju, je treba vsa pisanja v postopkih o prekrških določenih v tem zakonu vročati na podlagi prvega odstavka 58. člena ZP-1 v skladu z določbami VI. poglavja Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP).

5. Pojasnjuje, da FURS preko portala eDavki nima registrirane dejavnosti za vročanje dokumentov v varne elektronske predale, storilec pa varnega elektronskega predala nima, zato vročanje v skladu s 86. členom ZUP ni bilo možno. Iz obrazložitve predloga novele ZDavP-2H izhaja, da bo elektronsko vročanje prek portala eDavki veljalo za določene davčne zavezance davčnega organa v davčnih postopkih, in ne za stranke v drugih upravnih postopkih, tudi Pravilnik o elektronskem vročanju v davčnih zadevah pa določa podrobnejši način elektronskega vročanja v davčnih zadevah. Dodaja, da so z 18. členom ZPDZC-1 določeni različni nadzorni organi, s sistemom eDavki pa razpolaga le FURS, zato je z vročanjem prekrškovnih odločb v primeru ugotovljenih istih kršitev ZPDZC-1 na različne načine (eDavki in ZUP) kršena enakopravna obravnava storilcev in načelo enakosti iz 14. člena Ustave. Pravilno vročena odločba strankam postopka v skladu z 22. členom Ustave zagotavlja pošten postopek, možnost vlaganja pravnih sredstev (23. in 25. člen Ustave) in izjaviti se o vsem procesnem gradivu ter plačati globo v polovičnem znesku (29. člen Ustave in 6. člen EKČP), kar storilcu zaradi nepravilne vročitve odločbe o prekršku v postopku ni bilo zagotovljeno.

6. Na podlagi 85.a člena ZDavP-2 davčni organ pravnim osebam, samostojnim podjetnikom posameznikom in posameznikom, ki samostojno opravljajo dejavnost, vroča dokumente prek informacijskega sistema FURS (portal eDavki), v skladu s Pravilnikom o elektronskem vročanju v davčnih zadevah.¹ Davčni organ postopa po tem zakonu, kadar odloča o obveznostih in pravicah posameznikov, pravnih oseb in drugih strank v postopku pobiranja davkov, tj. davčnem postopku (prvi odstavek 2. člena ZDavP-2). Prvi odstavek 3. člena ZDavP-2 določa, da pobiranje davka vključuje vse naloge državnih in drugih organov, pristojnih za pobiranje davkov, pravice in obveznosti zavezancev za davek in drugih oseb, določenih z zakonom o obdavčenju, zakonom, ki ureja finančno upravo,² in tem zakonom, v zvezi z ugotavljanjem in izpolnitvijo davčne obveznosti zavezanca za davek, ki je določena s tem zakonom ali zakonom o obdavčenju, vključno v zvezi z ugotavljanjem kršitev zakona o obdavčenju.³ Določbe, ki se nanašajo na davek, veljajo tudi za prispevke za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, prispevke za obvezno zdravstveno zavarovanje, prispevke za zaposlovanje in prispevke za starševsko varstvo (2. alineja tretjega odstavka 3. člena ZDavP-2).

7. Storilec je bil z odločbo o prekršku Finančne uprave z dne 16. 5. 2019 spoznan za odgovornega:

- prekrška po 1. alineji prvega odstavka 23. člena ZPDZC-1, ker je A. A. omogočil opravljanje dela, ne da bi z njim sklenil pogodbo o zaposlitvi in ne da bi ga prijavil v obvezna socialna zavarovanja z obrazcem M1;

- prekrška po šestem odstavku 23. člena ZPDZC-1, ker po poteku tridnevnega roka za izdajo pogodbe o zaposlitvi, A. A. ni izročil pisne pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas s polnim delovnim časom;

3. prekrška po osmem odstavku 23. člena ZPDZC-1, ker v roku petnajst dni ni poravnal vseh obveznosti iz delovnega razmerja za obdobje celotne zaposlitve na črno in v roku osem dni od poteka roka za plačilo nadzornemu organu ni predložil dokazila, da je poravnal obveznosti za delavca.

8. Davčni organ postopa po ZDavP-2 v postopku pobiranja davkov, ki vključuje vse naloge državnih in drugih organov, pristojnih za pobiranje davkov, ter pravice in obveznosti davčnih zavezancev in drugih oseb določenih z zakonom o obdavčenju, ZDavP-2 in ZFU, vendar le v zvezi z ugotavljanjem in izpolnitvijo davčnih obveznosti. Čeprav določbe ZDavP-2, ki se nanašajo na davek, smiselno veljajo tudi za obveznosti iz naslova obveznih socialnih zavarovanj (2. alineja tretjega odstavka 3. člena), v katera so delodajalci dolžni prijaviti delavca in jih zanj tudi obračunavati in vplačevati, je bil storilec v obravnavani zadevi spoznan za odgovornega prekrškov s področja zaposlovanja na črno, torej delovno pravnega področja, ki ga ureja ZPDZC-1. FURS kot davčni organ v obravnavani zadevi postopka zato ni vodil v skladu z zakonom o obdavčenju, ZFU ali ZDavP-2 z namenom ugotovitve in izpolnitve davčne obveznosti zavezanca za davek v smislu prvega odstavka 3. člena ZDavP-2,⁴ temveč zaradi prekrškov po ZPDZC-1,⁵ ker storilec z delavcem ni sklenil pogodbe o zaposlitvi, delavca z obrazcem M1 prijavil v obvezna socialna zavarovanja ter poravnal vseh obveznosti iz delovnega razmerja za obdobje njegove celotne zaposlitve na črno. Postopek je torej vodil na podlagi ZPDZC-1, ki določa postopek nadzora zaposlovanja na črno (19. člen), ne vsebuje pa določb glede vročanja. Zato je bilo tudi po presoji Vrhovnega sodišča treba v hitrem postopku v obravnavani zadevi glede vročanja dokumentov uporabiti določbe ZP-1, torej smiselno ZUP, ne pa določb glede vročanja ZDavP-2, ker v obravnavani zadevi ne gre za davčni postopek. FURS bi moral v hitrem prekrškovnem postopku po ZPDZC-1 dokumente vročati na podlagi prvega odstavka 58. člena ZP-1 ob smiselni uporabi 87. člena ZUP, fizični osebi registrirani za opravljanje dejavnosti 91. člena ZUP, osebno v fizični obliki, praviloma pa ob smiselni uporabi 86. člena ZUP v varni elektronski predal, če ima naslovnik registriran elektronski naslov.

9. Glede na navedeno je treba pritrditi vrhovnemu državnemu tožilcu, da v obravnavni zadevi zaradi nepravilnega vročanje odločbe o prekršku, storilcu v postopku o prekršku niso bila zagotovljena temeljna jamstva poštenega postopka, ki jih stranke v postopkih uresničujejo predvsem z možnostjo izjaviti se o vsem procesnem gradivu, vlagati pravna sredstva in izkoristiti plačilo globe v polovičnem znesku.

C.

10. Vrhovno sodišče je zato na podlagi prvega odstavka 426. člena ZKP v zvezi s 171. členom ZP-1 zahtevi vrhovnega državnega tožilca ugodilo, izpodbijani sodbi sodišč prve in druge stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje.

-------------------------------
¹ Iz Poročevalca Državnega zbora k noveli ZDavP-2H izhaja, da bo elektronsko vročanje (predvideno s 1. 1. 2016) veljalo za določene zavezance davčnega organa v davčnih postopkih, ne pa tudi za stranke v drugih upravnih postopkih (npr. stranke, zoper katere davčni organ izterjuje nedavčne obveznosti). Glej tudi sodbo Vrhovnega sodišča IV Ips 18/2019 z dne 15. 10. 2019.
² Naloge finančne uprave so opredeljene v prvem odstavku 11. člena ZFU in zadevajo predvsem odmero in obračun obveznih dajatev, carinjenje blaga, finančni nadzor, finančno preiskavo, izvršbo, odločanje v drugih upravnih postopkih, po predpisih, za izvajanje katerih je pristojna finančna uprava, odločanje v postopku o prekršku, po predpisih za nadzor nad izvajanjem katerih je pristojna finančna uprava, in druge naloge.
³ Davčni postopek je posebni upravni postopek, ki vsebuje le specifične odločbe, ki so potrebne za pobiranje davkov, zato se za vsa vprašanja postopka, ki niso urejena v ZDavP-2 uporablja zakon, ki ureja splošni upravni postopek (ZUP).
⁴ Primerjaj s sodbo Vrhovnega sodišča I Ips 18/2019 z dne 15. 10. 2019.
⁵ Storilec je bil spoznan za odgovornega prekrškov po 23. členu ZPDZC-1, zaradi kršitev 1. alineje prvega odstavka, petega odstavka in sedmega odstavka 5. člena ZPDZC-1. Na podlagi 2. alineje prvega odstavka 18. člena ZPDZC-1 nadzira, odkriva, vodi postopek in odloča o prekršku iz 5. člena tega zakona organ, pristojen za carino (FURS).

Datum zadnje spremembe:

18.01.2024

Podobni dokumenti:

• Sodba IV Ips 78/2007
• VSRS Sklep X DoR 8/2023-6
• UPRS Sodba I U 339/2021-12