UPRS Sodba I U 1913/2020-22

Jedro

Iz določb ZUreP-2 in Uredbe o programu opremljanja stavbnih zemljišč in odloku o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo ter o izračunu in odmeri komunalnega prispevka (2019) izhaja, da je za odmero komunalnega prispevka stavbe (po formuli iz 20. člena Uredbe) relevanten podatek o površini gradbene parcele stavbe. Gre za podatek, ki je lahko določen z dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja za objekt. Če pa tega podatka ni, se površina gradbene parcele oziroma stavbe določi z zmnožkom, kot to določa prvi odstavek 3. člena Odloka o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo v občini Žirovnica. Pri izračunu komunalnega prispevka je skladno s 5. členom Odloka treba uporabiti tudi podatek o klasifikaciji stavbe, ki je odvisen od vrste objekta po CC-SI-klasifikaciji objektov in ki je relevanten za določitev faktorja namembnosti.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Občine Žirovnica št. 429-0041/2020 z 19. 10. 2020 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega upravnega spora v znesku 469,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje d0 plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Potek upravnega postopka

1. Prvostopenjski organ je z izpodbijano odločbo tožniku odmeril komunalni prispevek za gradnjo avtokampa na parc. št. ... k.o. ... v višini 38.438,68 EUR. Iz obrazložitve izhaja, da je pri izračunu komunalnega prispevka upošteval samo podatke iz priloženega projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, iz katerega po ugotovitvah organa izhaja, da gradbena parcela območja, za katerega se odmerja komunalni prispevek, meri 2.328 m², površina gradbeno inženirskega objekta za šport, rekreacijo in prosti čas meri 1.403 m², bruto tlorisna površina poslovnega objekta pa 145,51 m². Pri izračunu komunalnega prispevka se organ sklicuje na Odlok o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo v občini Žirovnica (Odlok) in Uredbo o programu opremljanja stavbnih zemljišč in odloku o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo ter o izračunu in odmeri komunalnega prispevka (Uredba). Komunalni prispevek je posebej odmeril za gradbeno-inženirski objekt (GIO) in za stavbo ter seštel obe vrednosti.

2. Drugostopenjski organ je tožnikovo pritožbo zoper izpodbijano odločbo zavrnil.

Bistvene navedbe strank v upravnem sporu

3. Tožnik se z odločitvijo ne strinja in vlaga tožbo, v kateri navaja, da v projektni dokumentaciji projektant ni eksplicitno klasificiral posameznih delov objekta, zato je to dopolnil z Izjavo s 26. 9. 2020 (Izjava), ki je bila priložena k zahtevi za odmero komunalnega prispevka. V Izjavi je dodatno definiral podatke in opredelil površino gradbene parcele stavbe v velikosti 139,51 m² in klasificiral objekt (stavbo) pod šifro 12740 - druge nestanovanjske stavbe, ki niso uvrščene drugje, saj predstavljajo prevladujoči del stavbe javne sanitarije. V tožbi tako zatrjuje, da je v Izjavi projektant podrobno definiral vse podatke, ki jih je organ potreboval za pravilno odmero komunalnega prispevka, vendar pa organ podatkov iz Izjave ni uporabil. To pomeni, da je organ napačno uporabil podatek o velikosti gradbene parcele stavbe, saj ta po podatkih iz Izjave znaša 139,51 m² in ne 2.328 m². Površina 2.328 m² namreč zajema celotno gradbeno parcelo območja avtokampa, zato ne prestavlja pravilnega podatka za izračun komunalnega prispevka za stavbo. Poleg tega je v omenjeno površino zajeta tudi površina GIO, za katerega se komunalni prispevek odmerja posebej z drugim izračunom. Trdi, da je bila površina GIO obračunana dvakrat. Prav tako se ne strinja s faktorjem namembnosti objekta 1,1, ki ga je uporabil organ pri izračunu, saj je v nasprotju s 5. členom Odloka. Glede na klasifikacijo, ki jo je podal projektant v Izjavi, je po mnenju tožnika treba upoštevati faktor 0,7, saj stavba spada pod druge nestanovanjske stavbe in ne gre za poslovni objekt. Sodišču tako predlaga, naj izpodbijano odločbo v celoti odpravi in zadevo vrne prvostopenjskemu organu v ponovni postopek. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka.

4. Toženka na tožbo ni odgovorila, je pa sodišču poslala upravni spis.

Dokazni sklep

5. Sodišče je v dokaznem postopku vpogledalo vse listine v upravnem spisu ter vse listine, ki jih je tožnik priložil k tožbi (priloge A2 do A4).

6. Dokazni predlog za opravo poizvedb na Ministrstvu za okolje in prostor je bil na naroku umaknjen.

7. Dokazna predloga za zaslišanje tožnika in postavitev izvedenca je sodišče ob upoštevanju 52. člena ZUS-1¹ zavrnilo kot prepozna, saj ju tožnik ni predlagal že v postopku izdaje upravnega akta, niti po pozivu sodišča za to ni navedel upravičenih razlogov.

8. Na glavni obravnavi predloženi mnenji Ministrstva za okolje in prostor z 8. 10. 2020 (priloga B2) in z 20. 11. 2020 (priloga A5) je sodišče prebralo kot del navedb strank o pravilni uporabi materialnega prava za odmero komunalnega prispevka in ju ni štelo kot dokazna predloga.

K I. točki izreka

9. Tožba je utemeljena.

10. Med strankama je sporna odmera komunalnega prispevka tožniku za gradnjo kampa na zemljišču parc. št. ... k.o. ...

11. Tožnik zatrjuje, da organ ni pravilno odmeril komunalnega prispevka za stavbo, s tem ko je pri izračunu upošteval podatek iz projektne dokumentacije o površini gradbene parcele v velikosti 2.328 m². Po njegovem mnenju bi moral uporabiti podatek o površini gradbene parcele stavbe, opredeljen v Izjavi projektanta, ki znaša 139,51 m². Ugovarja tudi nepravilno uporabo faktorja namembnosti 1,1 ter dvakratno upoštevanje površine GIO (1.403 m²).

12. Po 216. členu Zakona o urejanju prostora (ZUreP-2²), ki je veljal v času odločanja prvostopenjskega organa, je komunalni prispevek za novo komunalno opremo plačilo dela stroškov graditve komunalne opreme, ki ga zavezanec plača občini (prvi odstavek). Komunalni prispevek za novo komunalno opremo se določi na podlagi podlag za odmero komunalnega prispevka za novo komunalno opremo iz programa opremljanja (šesti odstavek). Vlada podrobneje določi način izračuna in odmere komunalnega prispevka za novo komunalno opremo (deveti odstavek).

13. Na tej podlagi je Vlada sprejela Uredbo, ki v prvem odstavku 20. člena določa, da se za izračun komunalnega prispevka za novo komunalno opremo najprej določi vrsta nove komunalne opreme iz programa opremljanja, na katero zavezanec priključi svoj objekt oziroma mu je omogočena njena uporaba, in sicer če se komunalni prispevek za novo komunalno opremo odmerja zaradi graditve, se komunalna oprema določi na podlagi dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja za objekt, za katerega se odmerja komunalni prispevek, in mnenj, ki so jih mnenjedajalci podali k dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja (prva alineja prvega odstavka). Če gre za ureditev funkcionalno zaokroženega območja (kamor so glede na Prilogo Uredbe³ uvrščeni tudi kampi), v katerem je več med seboj funkcionalno povezanih stavb in GIO, se komunalni prispevek skladno z opombo 2 Priloge Uredbe odmeri samo za posamezne stavbe in GIO na območju.

14. Skladno z drugim odstavkom 20. člena Uredbe se komunalni prispevek za posamezno vrsto nove komunalne opreme za stavbe izračuna tako, da se seštejeta delež komunalnega prispevka, ki odpade na gradbeno parcelo, in delež, ki odpade na bruto tlorisno površino stavbe, in sicer po enačbi⁴, katere del je tudi spremenljivka AGP, ki predstavlja površino gradbene parcele stavbe.

15. Površino gradbene parcele stavbe definira prvi odstavek 181. člena ZUreP-2. Ta določa, da gradbena parcela stavbe obsega prostorsko medsebojno povezano zemljišče, na, nad ali pod katerim je predvidena ali se nahaja stavba, in drugo zemljišče, ki je trajno namenjeno za redno rabo te stavbe; gradbena parcela stavbe obsega tudi zemljišče, na, nad ali pod katerim je predviden ali se nahaja pomožni objekt stavbe, in zemljišče, ki je trajno namenjeno redni rabi tega pomožnega objekta.

16. Po prvem odstavku 3. člena Odloka se ob odmeri komunalnega prispevka zaradi izboljšanja opremljenosti stavbnega zemljišča in če ne obstajajo natančnejši podatki, tudi v primeru legalizacije objekta in priključevanju na obstoječo komunalno opremo, ki ni izboljšanje opremljenosti, površina gradbene parcele oziroma površina gradbene parcele objekta določi kot zmnožek površine zemljišča pod stavbo in faktorja površine (Fp), ki znaša štiri (4).

17. Iz citiranih določb ZUreP-2 in Uredbe izhaja, da je za odmero komunalnega prispevka stavbe (po formuli iz 20. člena Uredbe) relevanten podatek o površini gradbene parcele stavbe. Gre za podatek, ki je lahko določen z dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja za objekt. Če pa tega podatka ni, se površina gradbene parcele oziroma stavbe določi z zmnožkom, kot to določa citirani prvi odstavek 3. člena Odloka. Toženka sicer v drugostopenjski odločbi pojasnjuje, da podatek o površini gradbene parcele stavbe v projektni dokumentaciji ni bil posebej opredeljen, ter da je bila navedena le površina gradbene parcele celotnega kompleksa s površino 2.328 m². Vendar navedeno ne pomeni, da lahko organ pri izračunu namesto (manjkajočega) podatka o površini gradbene parcele stavbe uporabi drug podatek, ki ga formula za odmero komunalnega prispevka ne vsebuje. To pomeni, da je organ napačno uporabil materialno pravo. Toženka zato zmotno meni, da je treba komunalni prispevek za stavbo izračunati s podatkom o površini celotnega kompleksa kampa.

18. Tako sodišče pritrjuje tožniku, da je organ pri odmeri komunalnega prispevka za stavbo uporabil napačen podatek. Iz upravnega spisa je razvidno, da podatek o površini gradbene parcele stavbe v priloženi projektni dokumentaciji ni bil naveden, organ pa ni upošteval podatka iz Izjave projektanta. Izjavo projektanta je treba šteti kot del tožnikovih navedb, podanih k zahtevi za odmero komunalnega prispevka, na katere bi moral organ odgovoriti in pojasniti, zakaj podatka iz Izjave ni upošteval.

19. Ob navedenem sodišče zgolj pripominja, da mora organ v primeru, če podatka o površini gradbene parcele stavbe v postopku odmere komunalnega prispevka ni mogoče ugotoviti, površino določiti po prvem odstavku 3. člena Odloka.

20. Pri izračunu komunalnega prispevka je skladno s 5. členom Odloka treba uporabiti tudi podatek o klasifikaciji stavbe, ki je odvisen od vrste objekta po CC-SI-klasifikaciji objektov⁵ in ki je relevanten za določitev faktorja namembnosti. Iz Izjave projektanta izhaja, da je obravnavana stavba klasificirana pod oznako 12740-druge nestanovanjske stavbe, ki niso uvrščene drugje, saj gre v pretežnem delu za javne sanitarije. V izpodbijani odločbi pa je organ stavbo opredelil kot poslovni objekt (recepcija), pri čemer prav tako ni pojasnil, zakaj ni upošteval podatka, ki izhaja iz Izjave.

21. Na tem mestu sodišče še dodaja, da bi ob upoštevanju podatka o površini gradbene parcele stavbe, ki izhaja iz Izjave, in podatkov iz predložene projektne dokumentacije, izhajalo tudi, da je organ površino GIO (ki sicer ni sporna, pri čemer tožnik tudi ne ugovarja pravilnosti odmere komunalnega prispevka za GIO) upošteval dvakrat, in sicer pri odmeri komunalnega prispevka GIO, prav tako pa je to isto površino upošteval še pri odmeri komunalnega prispevka za stavbo, kar je napačno.

22. Po vsem povedanem je zaradi napačne uporabe materialnega prava ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, hkrati pa je organ zagrešil absolutno bistveno kršitev določb postopka, ker se ni opredelil do vseh tožnikovih relevantnih navedb v postopku. Zato je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 4., 2. in 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 ter zadevo ob upoštevanju tretjega odstavka te določbe vrnilo prvostopenjskemu organu v ponovni postopek, v katerem je organ vezan na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava in na njegova stališča, ki se tičejo postopka (četrti odstavek 64. člena ZUS-1).

K II. točki izreka

23. Kadar sodišče tožbi ugodi in izpodbijani upravni akt odpravi, je tožnik v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 upravičen do povračila stroškov v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Pravilnik).

24. Ker je bila zadeva rešena po opravljeni glavni obravnavi, tožnika pa je v postopku zastopala odvetniška pisarna, se mu priznajo stroški v višini 385,00 EUR (četrti odstavek 3. člena Pravilnika), povečani za 22 % DDV, saj je odvetniška pisarna zavezanka za ta davek, kar znaša 84,70 EUR, skupaj torej 469,70 EUR.

25. Zakonske zamudne obresti od stroškov sodnega postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika).

26. Plačana sodna taksa za postopek bo vrnjena po uradni dolžnosti (opomba 6. 1. c Taksne tarife Zakona o sodnih taksah).

-------------------------------
¹ Po 52. členu ZUS-1 lahko tožnik v tožbi navaja nova dejstva in nove dokaze, vendar pa mora obrazložiti, zakaj jih ni navedel že v postopku izdaje upravnega akta; nova dejstva in novi dokazi se lahko upoštevajo kot tožbeni razlogi le, če so obstajali v času odločanja na prvi stopnji postopka izdaje upravnega akta in če jih stranka upravičeno ni mogla predložiti oziroma navesti v postopku izdaje upravnega akta.
² Uradni list RS, št. 61/17, 175/20 - ZIUOPDVE, 199/21 - ZUreP-3, 20/22 - odl. US.
³ Preglednica 1.2: Gradbeno inženirski objekti, klasifikacija CC-SI 24122: drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas.
⁴ Formula iz drugega odstavka 20. člena Uredbe s tabelo, ki pojasnjuje oznake.
⁵ Priloga Uredbe.

Datum zadnje spremembe:

02.08.2023

Podobni dokumenti:

• UPRS Sodba I U 38/2019-14
• UPRS Sodba I U 466/2020-9
• UPRS Sodba III U 274/2016-11