UPRS Sodba II U 2/2018-9

Jedro

Iz obvestila o prejetih dohodkih izhaja, da ima tožnica tri vzdrževane družinske člane. Ker so to podatki, s katerimi razpolaga državni organ, bi moral ta v konkretnem primeru, če je od tožničinega delodajalca kot izplačevalca dohodkov iz delovnega razmerja in plačnika davka prejel podatke o tem, da je tožnica že med letom uveljavljala posebno olajšavo za vzdrževane družinske člane, to upoštevati pri odmeri dohodnine od navedenih dohodkov.

Izrek

Tožbi se ugodi. Odločba Finančne uprave RS, št. DT 15-00042-0 z dne 28. 2. 2017 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je bila tožnici odmerjena dohodnina za leto 2013 v znesku 2.404,57 EUR. Razlika med plačanimi akontacijami v skupni višini 471,12 EUR in odmerjeno dohodnino znaša 1.933,45 EUR, kar mora tožeča stranka plačati v odločbi navedenem roku na v odločbi naveden račun. Tožnica se je zoper to odločbo pritožila, Ministrstvo za finance pa je kot drugostopni organ njeno pritožbo zavrnilo.

2. Iz obrazložitve zgoraj navedenih odločb izhaja, da tožnici informativni izračun dohodnine za leto 2013 ni bil izdan, zato bi morala v skladu z določbo šestega odstavka 267. člena Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2) vložiti napoved za odmero dohodnine za leto 2013 najpozneje do 31. 7. 2014. Po podatkih davčnega organa napovedi ni vložila, zato se ji je dohodnina odmerila na podlagi podatkov o izplačanih dohodkih pri izplačevalcih v letu 2013, s katerimi je razpolagal davčni organ. Tožeča stranka je v pritožbi zoper prvostopno odločbo uveljavljala olajšavo za vzdrževane družinske člane. Glede tega drugostopni organ ugotavlja, da davčni organ zavezanki za leto 2013 ni izdal informativnega izračuna, tožnica pa ni vložila napovedi za odmero dohodnine. V skladu z 271. in šestim odstavkom 267. člena ZDavP-2 lahko zavezanci uveljavljajo posebno olajšavo za vzdrževane družinske člane najpozneje v ugovoru na informativni izračun, v pritožbi pa le, če vložijo napoved. Uveljavljanje vzdrževanih družinskih članov v pritožbi na odločbo o odmeri dohodnine izdano brez napovedi je tako ob upoštevanju 271. člena ZDavP-2 prepozno.

3. Tožeča stranka z vloženo tožbo predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne v nov postopek. Meni, da je napačno stališče organov, da v obravnavanem primeru ni mogoče upoštevati olajšave za vzdrževane družinske člane. Nasprotno, po mnenju tožeče stranke so pogoji iz drugega odstavka 271. člena ZDavP-2 izpolnjeni.

4. Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločitvi iz razlogov, ki so v njej navedeni, in predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

5. Tožba je utemeljena.

6. Predmet presoje v tem upravnem sporu je odločitev o odmeri dohodnine za leto 2013 za tožečo stranko, pri čemer je med strankama sporno, ali je treba pri odločitvi upoštevati tudi vzdrževane družinske člane.

7. Davčni organ ugotovi dohodnino z odločbo (prvi odstavek 267. člena ZDavP-2). Odmera dohodnine se opravi na podlagi podatkov, s katerimi razpolagata davčni organ in davčni zavezanec rezident (drugi odstavek 267. člena ZDavP-2).

8. Na podlagi podatkov iz drugega odstavka 267. člena ZDavP-2 davčni organ najpozneje do 31. maja tekočega leta za davčnega zavezanca rezidenta sestavi in odpremi informativni izračun dohodnine, ki velja za njegovo napoved, če davčni zavezanec rezident nanj v 15 dneh od vročitve ne vloži ugovora (tretji odstavek 267. člena ZDavP-2). Če davčnemu zavezancu rezidentu informativni izračun dohodnine ni bil vročen do 15. junija tekočega leta za preteklo leto, mora do 31. julija vložiti napoved za odmero dohodnine (šesti odstavek 267. člena ZDavP-2).

9. Glede uveljavljanja vzdrževanih družinskih članov prvi odstavek 271. člena ZDavP-2 določa, da lahko davčni zavezanec uveljavlja posebno olajšavo za vzdrževane družinske člane tudi v ugovoru zoper informativni izračun dohodnine. Davčni zavezanec, ki vlaga napoved v skladu s šestim odstavkom 267. člena tega zakona lahko uveljavlja posebno olajšavo za vzdrževane družinske člane tudi po poteku roka za vložitev napovedi, vendar najpozneje v roku za pritožbo na odločbo o odmeri dohodnine (drugi odstavek 271. člena ZDavP-2).

10. V obravnavani zadevi ni sporno, da tožnici za leto 2013 informativni izračun dohodnine ni bil izdan, in da tožnica tudi napovedi za odmero dohodnine v skladu s šestim odstavkom 267. člena ZDavP-2 ni vložila. V takšnem primeru v skladu z zgoraj citiranimi določbami davčni organ zavezancu sam odmeri dohodnino z odločbo, odmera dohodnine pa se opravi na podlagi podatkov, s katerimi razpolagata davčni organ in davčni zavezanec rezident.

11. Pri izdaji izpodbijane odločbe so bili upoštevani tožničini dohodki iz naslova plače in povračil stroškov v zvezi z delom ter regres za letni dopust. Po določbi prvega odstavka 271. člena ZDavP-2 lahko davčni zavezanec uveljavlja posebno olajšavo za vzdrževane družinske člane tudi v ugovoru zoper informativni izračun za odmero dohodnine, kar po presoji sodišča pomeni, da jo lahko uveljavlja že pred tem. V zvezi s tem namreč 287. člen ZDavP-2 določa, da lahko zavezanec v primeru dohodka iz delovnega razmerja, ki se izplačuje za mesečno obdobje, olajšavo za vzdrževane družinske člane uveljavlja že med letom, tako da se pri izračunu akontacije dohodnine od navedenih dohodkov ta upošteva na podlagi obvestila zavezanca, na katerem mora navesti osebne in druge podatke, ki omogočajo njegovo identifikacijo in identifikacijo vzdrževanih družinskih članov. Podatke, potrebne za pobiranje dohodnine, določanje davčne osnove in uveljavljanje davčnih olajšav mora davčnemu organu dostaviti plačnik davka. Plačnik davka mora davčnemu organu dostaviti tudi podatke o vzdrževanih družinskih članih (prvi odstavek 337. člena ZDavP-2).

12. Iz obvestila o prejetih dohodkih v letu 2013, ki se nahaja v spisu, izhaja razen podatkov o prejetih dohodkih, plačanih prispevkih in akontaciji dohodnine tudi, da ima tožnica tri vzdrževane družinske člane.

13. Ker so to podatki, s katerimi razpolaga državni organ (drugi odstavek 267. člena ZDavP-2), bi moral ta v konkretnem primeru, če je od tožničinega delodajalca kot izplačevalca dohodkov iz delovnega razmerja in plačnika davka prejel podatke o tem, da je tožnica že med letom uveljavljala posebno olajšavo za vzdrževane družinske člane in za katere, to upoštevati pri odmeri dohodnine od navedenih dohodkov. Tega pa davčni organ zaradi napačne uporabe materialnega prava, to je zgoraj citiranih določb ZDavP-2, ni ugotavljal, in je posledično je v tem delu ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno¹.

14. K zgoraj navedenemu sodišče še dodaja, da je takšno stališče tudi v skladu z načelom davčne pravičnosti, po katerem je temeljni kriterij obdavčitve posameznikova zmožnost plačevanja davkov, ki se v primeru dohodnine odraža skozi višino njegovega razpoložljivega dohodka. Pravičnost obdavčitve pa pomeni tudi to, da država posamezniku ne nalaga takega davčnega bremena, ki bi ogrožalo njegov minimalni življenjski standard. Enakomerna razporeditev davčnega bremena se zagotavlja tudi z uvedbo davčnih olajšav preko katerih se z upoštevanjem določenih osebnih okoliščin davčnega zavezanca, npr. z upoštevanjem števila družinskih članov, ki jih s svojim dohodkom vzdržuje, poskuša omiliti neenakost položaja davčnih zavezancev glede njihovega dejansko razpoložljivega dohodka².

15. Po obrazloženem je sodišče na podlagi 2. in 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 izpodbijani akt odpravilo in v skladu s tretjim odstavkom citiranega člena zadevo vrnilo prvostopnemu davčnemu organu v ponoven postopek. V ponovnem postopku bo treba ob upoštevanju pravnega mnenja sodišča (četrti odstavek 64. člena ZUS-1) dopolniti ugotovitveni postopek v zgoraj nakazani smeri tudi tako, da se pred izdajo odločbe tožnico seznani z ugotovitvami postopka, in tako razjasniti vsa za odločitev relevantna dejstva v smislu 5. člena ZDavP-2³ ter nato ob pravilni uporabi materialnega prava ponovno odločiti o zadevi.

16. Sodišče je o tožbi odločilo brez glavne obravnave, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijane odločbe ter predloženega spisa očitno, da je treba tožbi zaradi nepravilne uporabe materialnega prava ugoditi in izpodbijano odločbo odpraviti ter zadevo vrniti v nov postopek (drugi odstavek 59. člena ZUS-1⁴).

-------------------------------
¹ Tako tudi sodba Upravnega sodišča RS v zadevi III U 53/2018 z dne 23. 1. 2020.
² Glej sodbo Vrhovnega sodišča RS št. X Ips 63/2017 z dne 6. 7. 2017.
³ Ta določa, da je davčni organ dolžan ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za sprejem zakonite in pravilne odločitve, pri čemer je dolžan z enako skrbnostjo ugotoviti tudi tista dejstva, ki so v korist zavezanca za davek, če ni z ZDavP-2 drugače določeno. Na podlagi verjetno izkazanih dejstev lahko odloči le, če tako določa ta zakon ali zakon o obdavčenje.
⁴ Glej tudi Zakon o upravnem sporu s komentarjem, GV Založba 2019, str. 333, tč. 6.

Datum zadnje spremembe:

05.01.2022

Podobni dokumenti:

• sodba I U 54/2009
• UPRS sodba II U 451/2015
• UPRS Sodba IV U 66/2018-8