VSRS Sklep Cpg 1/2018

Jedro

Vročitev pisanja nepooblaščeni osebi samo po sebi še ne onemogoča ugotovitve, da se je naslovnik pisanja z njim seznanil. Ugotovitev, ali se je nasprotna udeleženka seznanila s pisanjem ali ne, ne more biti posledica njene volje (da je sprejem pošiljke odobrila ali ga zavrnila), pač pa je posledica (dejanskega) prejema pisanja.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Vsaka udeleženka nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Ljubljani (v nadaljevanju sodišče prve stopnje) je s sklepom I R 38/2017 z dne 27. 9. 2017 ugodilo predlagateljičinemu predlogu in priznalo pravno veljavnost arbitražne odločbe št. 15-5865 z dne 5. 10. 2016, ki jo je izdala Arbitraža pri Trgovskem združenju za žitarice in krmo (v nadaljevanju GAFTA) in s katero je bilo odločeno, da mora nasprotna udeleženka predlagateljici nemudoma plačati 264.000,00 EUR skupaj z obrestmi po stopnji 4 % letno, na podlagi obrestno obrestnega izračuna, in sicer za trimesečna obdobja od datuma objave arbitražne odločbe do datuma plačila, ter da mora nasprotna udeleženka plačati stroške arbitraže, kot je podrobno navedeno v (arbitražni odločbi) priloženi izjavi.

2. Zoper sklep sodišča prve stopnje je nasprotna udeleženka vložila pritožbo zaradi bistvene kršitve določb postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Vrhovnemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi ter izpodbijani sklep spremeni tako, da predlog predlagateljice za priznanje tuje arbitražne odločbe zavrne. Podrejeno predlaga, da Vrhovno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

3. Predlagateljica je na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Drugi odstavek 42. člena Zakona o arbitraži (v nadaljevanju ZArbit) določa, da se za priznanje in izvršitev tujih arbitražnih odločb uporablja Konvencija o priznanju in o izvršitvi tujih arbitražnih odločb, sprejeta 10. junija 1958 v New Yorku¹ (v nadaljevanju Konvencija). Ta v V. členu določa razloge, zaradi katerih se zahteva za priznanje in izvršitev arbitražne odločbe lahko zavrne. V b) točki navedenega člena kot razlog za zavrnitev priznanja določa položaj, ko „stranka, zoper katero je bila izdana arbitražna odločba, ni bila v redu obveščena o določitvi arbitra ali o arbitražnem postopku ali iz kakšnega drugega razloga ni mogla uporabiti svojih sredstev“. Na takšen položaj se je v postopku pred sodiščem prve stopnje sklicevala nasprotna udeleženka. Trdila je, da nihče od odgovornih oseb ni prejel arbitražne odločbe, zato se nanjo tudi ni mogel pritožiti oziroma uporabiti ustreznih pravnih sredstev.

6. Sodišče prve stopnje je odločitev o priznanju arbitražne odločbe utemeljilo na ugotovitvi, da so bila vsa pisanja v arbitražnem postopku (konkretno pisanja z dne 22. 2. 2016, 16. 3. 2016, 23. 3. 2016, 29. 4. 2016 in 20. 6. 2016), kakor tudi arbitražna odločba, poslana nasprotni udeleženki po navadni pošti in po elektronski pošti A. A., ki je bil v času uvedbe arbitražnega postopka in do 7. 7. 2016 direktor nasprotne udeleženke, na elektronski naslov aa.a@gmail.com. Na poslana sporočila GAFTA je A. A. odgovoril po elektronski pošti dne 7. in 8. 11. 2016. V sporočilu z dne 7. 11. 2016 se je skliceval na prejeto pismo z dne 5. 10. 2016 (katerega izvirnik da so prejeli 15. 10. 2016), v zadevi 15-586. Sodišče je ocenilo, da navedba datuma in številke zadeve potrjuje prejem arbitražne odločbe in ne katerega koli drugega pisanja v arbitražnem postopku, prav tako kontekst sporočila kaže na povezanost A. A. z nasprotno udeleženko oziroma dejstvo, da je pisec elektronsko sporočilo pisal v imenu nasprotne udeleženke.

7. Nasprotni udeleženec v pritožbi navaja, da je A. A. po 7. 7. 2016, ko ni bil več direktor nasprotne udeleženke, za sprejem pošte GAFTA potreboval posebno pooblastilo. Meni, da izjava nepooblaščene osebe za sprejem pošte ne more šteti kot dokaz, da je nasprotna udeleženka po svojih pooblaščenih osebah arbitražno odločbo dejansko prejela. Poleg tega sodišče prve stopnje zmotno ni ugotavljalo znanja angleškega jezika A. A. Ker nasprotna udeleženka morebitnih dejanj A. A. (sprejema pošiljk) ni odobrila, je sprejem pošiljke, ki jo je prejela nepooblaščena oseba, neveljaven.

8. V pritožbenem postopku je sporno vprašanje, ali je nasprotna udeleženka (veljavno) prejela arbitražno odločbo št. 15-5865 z dne 5. 10. 2016 ali ne. Sodišče prve stopnje se je pri svojem pritrditvenemu odgovoru oprlo na vsebino in okoliščine elektronskega sporočila A. A. z dne 7. 11. 2016. Pri tem je pojasnilo, da njegovega sporočila ne sprejema kot sporočila osebe, ki bi bila po zakonu, aktu o ustanovitvi družbe ali posebnem pooblastilu upravičena/pooblaščena za opravljanje dejanj/izjavljanje volje v imenu in za račun nasprotne udeleženke, pač pa „zgolj“ kot dokaz, ki potrjuje zatrjevanje predlagateljice, da se je nasprotna udeleženka z arbitražno odločbo (pravočasno) seznanila. Ob tem je pravilno navedlo, da oblika vročitve s postopkovnimi pravili arbitraže in drugih predpisov, ki urejajo njeno delovanje, ni bila določena.

9. Pritožba se s takšnim zaključkom sodišča prve stopnje ne sooči. Vztraja, da vročitev arbitražne odločbe ni bila veljavna, ker je pošto sprejela nepooblaščena oseba, pri tem pa spregleda bistvo (pravilnega) stališča sodišča prve stopnje, da vročitev pisanja nepooblaščeni osebi samo po sebi še ne onemogoča ugotovitve, da se je naslovnik pisanja z njim seznanil. Prav takšno dejstvo pa je sodišče prve stopnje ugotovilo ob upoštevanju vsebine in okoliščin elektronskega sporočila z dne 7. 11. 2016 ter ugotovljene povezanosti A. A. z nasprotno udeleženko. Pritožba takšnega zaključka in sklepanja, ki je bilo podlaga za njegov sprejem, ne izpodbija, zato z ostalimi navedbami ne more uspeti. Ugotovitev, ali se je nasprotna udeleženka seznanila s pisanjem ali ne, ne more biti posledica njene volje (da je sprejem pošiljke odobrila ali ga zavrnila), pač pa je posledica (dejanskega) prejema pisanja.

10. Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje ni popolno ugotovilo dejanskega stanja glede znanja angleškega jezika A. A. Sodišče prve stopnje je namreč pravilno pojasnilo, da njegovo znanje angleškega jezika v zadevi ni pomembno. Tudi če bi držale navedbe nasprotne udeleženke, da je elektronska sporočila po nalogu A. A. sestavil B. B., to še ne pomeni neresničnosti sporočila. Vsebina sporočila potrjuje, da je nasprotna udeleženka prejela arbitražno odločbo, saj se sporočilo nanaša na pravno osebo, s katero je pisec očitno povezan. Poleg tega nasprotna udeleženka ni ponudila nobenega razloga, da bi bilo mogoče razumno sklepati, da sta A. A. ali B. B. potrdila prejem odločbe, čeprav je nasprotna udeleženka (v resnici) ni prejela.

11. Ugotovitev, da se je nasprotna udeleženka pravočasno seznanila z arbitražno odločbo ob izpolnjenih ostalih pogojih po Konvenciji in ZArbit zadošča za njeno priznanje, zato je sklep sodišča prve stopnje pravilen, pritožba pa neutemeljena. Vrhovno sodišče je zato pritožbo nasprotne udeleženke zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (I. točka izreka).

O stroških postopka

12. Po drugem odstavku 9. člena ZArbit odloča sodišče v postopku o priznanju tujih arbitražnih odločb po pravilih nepravdnega postopka. Na podlagi prvega odstavka 35. člena ZNP je zato Vrhovno sodišče odločilo, da vsaka udeleženka nosi svoje stroške pritožbenega postopka (II. točka izreka).

-------------------------------
¹ Uradni list SFRJ, Mednarodne pogodbe, št. 11/81 in Uradni list RS, Mednarodne pogodbe, št. 9/92, 3/93, 9/93, 5/99, 9/08

Datum zadnje spremembe:

16.03.2018

Podobni dokumenti:

• VSC Sklep PRp 11/2020
• VSK Sklep I Ip 234/2020