VSRS Sklep Cp 6/2016

Jedro

Sodišče z listo arbitrov res ne razpolaga, ampak to ni (ne more biti) ovira za imenovanje arbitra v skladu z določbo 14. člena ZArbit, ki določa pristojnost sodišča za to v primeru, če se arbitraža ne more konstituirati. ZArbit, ki določa tipična in v praksi preverjena pravila o imenovanju arbitrov, ki omogočajo imenovanje neodvisnih in nepristranskih arbitrov z ustreznimi strokovnimi ali poslovnimi izkušnjami in kvalifikacijami ter znanjem jezika.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter se zadeva vrne temu sodišču v nov postopek.

Obrazložitev

1. Predlagatelj je podal predlog za imenovanje in postavitev arbitra namesto nasprotnih udeležencev za razrešitev spora glede obsega nujnih vzdrževalnih del na večstanovanjski stavbi na naslovu ... , in iz tega izhajajočih finančnih obveznosti.

2. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se predlog predlagatelja za imenovanje arbitra z dne 27. 8. 2014 in dopolnitev predloga za imenovanje arbitra z dne 24. 9. 2014 zavrneta.

3. Zoper ta sklep je predlagatelj vložil pritožbo, v kateri uveljavlja vse pritožbene razloge in predlaga, da sodišče druge stopnje izpodbijani sklep razveljavi in sodišču prve stopnje naloži postavitev arbitra v konkretni zadevi. Najprej kronološko opisuje razvoj spora v zvezi z nujnimi vzdrževalnimi deli na večstanovanjski stavbi na naslovu ... , ter postopanje sodišča prve stopnje. Opozarja, da ne nasprotna udeleženca ne sodišče niso upoštevali pravnomočnega sklepa Ng 20/2015 z dne 5. 11. 2015, kar pomeni neposredno kršitev pravice do varnosti (34. člen Ustave RS) v povezavi z načelom, da je Slovenija pravna država (2. člen Ustave RS). Glede na razloge sodišča prve stopnje opozarja, da so določila 23., 24. in 28. člena Poravnave z dne 1. 8. 1935 (v nadaljevanju Poravnava) ter 14. člena Zakona o arbitraži (v nadaljevanju ZArbit) zavezujoča. Sodišče prve stopnje bi moralo slediti arbitražni klavzuli iz Poravnave, zlasti določilu, ki kvalificiranost arbitra zožuje na pojem strokovnjaka izvedenca, pri čemer pojem Ljubljanska inženirska komora ne more vzbujati dvomov - gre za današnjo Inženirsko zbornico Slovenije. Sodišče prve stopnje je z razlogi, ki jih je navedlo za zavrnitev njegovega predloga, kršilo predlagateljevi pravici do izjave v postopku (22. člen Ustave RS) in pravnega sredstva (25. člen Ustave RS), saj ne ve, na kaj lahko opre svojo pritožbo, kar posledično pomeni bistveno procesno kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Pojasnjuje, da ga je v arbitražo prisililo že skrajno resno stanje propadajoče večstanovanjske hiše.

4. Pritožba je utemeljena.

5. V 8. členu Poravnave je določeno, da se, dokler ni dosežena poravnava, pod nobenimi pogoji ne bodo začela gradbena dela na zgradbi, niti izvršilo kakšno naročilo ali najelo posojilo. Vse delo se opusti za toliko časa, dokler se ali stranki sami ne sporazumeta glede ključa na podlagi predloga v smislu 6. člena in glede višine dosedanjih gradbenih stroškov ali ne opravi tega posla tehniško razsodišče po določilih 23. do 31. člena. Skladno s 23. členom Poravnave stranki v primerih, če se ne doseže sporazum po določilih 6. člena (ključ za razdelitev sedanjih in bodočih stroškov za zgradbo) ali če ne dosežeta soglasja glede višine dosedanjih stroškov in plačil, razsodbo prepustita tehniškemu razsodišču, ki bo sestavljeno iz strokovnjakov izvedencev, od katerih izbere vsaka po enega. Izvedenca poizkusita doseči sporazum v spornih zadevah ter izrečeta v smislu predpisov civilnega pravdnega postopka razsodbo, ki je obvezna za obe stranki in proti kateri ni nobenega priziva. V primeru, če določena izvedenca ne dosežeta soglasja glede višine gradbenih stroškov ali razdelitve stroškov na obe stranki, jima Ljubljanska inženirska komora imenuje predsednika. Nadalje iz 27. člena Poravnave izhaja, da bosta stranki v primerih, ki se tičejo zgradbe in njene uporabe ali dolžnosti in pravic, ki izvirajo iz določenih deležev, in se ne bi mogli složno sporazumeti, odločitev prepustili privatnemu razsodišču, ki bo sestavljeno po določilih 23. člena, kadar se bodo obravnavala tehniška vprašanja.

6. ZArbit v četrtem odstavku 14. člena določa, da lahko v primeru, če se stranke sporazumejo o postopku imenovanja arbitrov, pa pri imenovanju arbitrov: 1. stranka ne ravna v skladu z dogovorjenim postopkom, ali 2. stranke oziroma imenovani arbitri ne dosežejo sporazuma v skladu z dogovorjenim postopkom, ali 3. tretja oseba, vključno z institucijo, ne opravi kakšne od svojih nalog v skladu z dogovorjenim postopkom, vsaka stranka zahteva od sodišča, da sprejme potrebne ukrepe, razen če je s sporazumom o postopku imenovanja arbitrov predviden drug način imenovanja arbitrov. O imenovanju arbitra Okrožno sodišče v Ljubljani odloča v nepravdnem postopku (drugi odstavek 9. člena ZArbit). Vrhovno sodišče pojasnjuje, da mora sodišče, kadar postavlja arbitra, pri tem čim bolj upoštevati dogovor strank o kvalifikacijah arbitra (peti odstavek 14. člena ZArbit),¹ vendar v takem primeru v predlogu ni treba postaviti določenega zahtevka in sodišče pri imenovanju arbitra tudi ni vezano na zahtevke (oziroma predloge) strank (primerjaj 21. člen Zakona o nepravdnem postopku, v nadaljevanju ZNP). Narok ni obvezen, ga pa lahko sodišče razpiše, če oceni, da je to potrebno (primerjaj 7. člen ZNP).²

7. Sodišče prve stopnje je izpodbijano odločitev utemeljilo z argumenti, da za primer, kot je konkretni, ne razpolaga z listo arbitrov, s katere bi lahko določilo arbitra; da v Poravnavi niso jasno dogovorjene kvalifikacije in okoliščine, ki bi zagotovile imenovanje neodvisnega in nepristranskega arbitra; da stroški za nagrado arbitra niso zagotovljeni.³

8. Imenovanje arbitrov je nujni pogoj za delovanje arbitraže. Posebej je treba poudariti, da sodišče z listo arbitrov res ne razpolaga, ampak to ni (ne more biti) ovira za imenovanje arbitra v skladu z določbo 14. člena ZArbit, ki določa pristojnost sodišča za to v primeru, če se arbitraža ne more konstituirati. ZArbit določa tipična in v praksi preverjena pravila o imenovanju arbitrov, ki omogočajo imenovanje neodvisnih in nepristranskih arbitrov z ustreznimi strokovnimi ali poslovnimi izkušnjami in kvalifikacijami ter znanjem jezika. Dodati je treba, da so (tudi) nova Arbitražna pravila Stalne arbitraže pri Gospodarski zbornici Slovenije⁴ ukinila stalno listo arbitrov (ki je bila po stari ureditvi sicer odprta, vendar ne za položaj predsednika senata), s čimer so še povečala avtonomijo strank pri izbiri arbitrov. Po novi ureditvi ima lista arbitrov le referenčni, informativni značaj.⁵ Prav tako ne drži, da konkretni dogovor o kvalifikacijah arbitra ni zadosti jasen. Iz 23. člena Poravnave izhaja, da naj bosta arbitra strokovnjaka izvedenca, predlagatelj pa je dovolj konkretno opredelil naravo spornega razmerja (nesoglasje o obsegu nujnih vzdrževalnih del na večstanovanjski stavbi in iz tega izhajajočih finančnih obveznosti), kar sodišču povsem omogoča identifikacijo ustreznih strokovnih izkušenj arbitra, katerega imenovanje je predlagano.⁶ Upoštevajoč, da gre za imenovanje osebe, ki bo članica (ad hoc) arbitraže, je priporočljivo, da ima (vsaj določeno) znanje in izkušnje (tudi) s tega področja, pri čemer je lahko v pomoč referenčna lista arbitrov pri (institucionalni) Stalni arbitraži pri Gospodarski zbornici Slovenije. Neodvisnost in nepristranskost arbitra oziroma arbitrov zagotavlja ureditev, določena v 15. in 16. členu ZArbit. Vprašanje stroškov arbitraže oziroma arbitrov ni predmet postopka imenovanja arbitra.⁷ Vprašanja stroškov za nagrade in za ocenjene stroške arbitrov, administrativnih stroškov arbitraže ter založitve (morebitnega) predujma zanje so stvar samega arbitražnega postopka oziroma arbitražnih pravil, glede oblikovanja katerih prvenstveno velja načelo avtonomije strank; sodijo torej v pristojnost same arbitraže.⁸ Pripomniti velja, da se v skladu s 24. členom Poravnave stroški za arbitražo razdelijo tako, da vsaka stranka nosi stroške honorarja za svojega izvedenca, stroške za predsednika pa nosita obe v enakih delih.

9. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče pritožbi ugodilo, sklep sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo temu sodišču v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP), ki naj pri ponovnem odločanju o predlogu upošteva stališča, obrazložena v 6. in 8. točki sklepa.

-------------------------------
¹ Primerjaj tudi Mežnar, Š., v: Ude, L., in drugi, Zakon o alternativnem reševanju sodnih sporov, Zakon o mediaciji v civilnih in gospodarskih zadevah s komentarjem in Zakon o arbitraži s pojasnili, str. 166 in 167.
² Primerjaj Galič, A., Arbitražni sporazum in pristojnosti sodišča v zvezi z arbitražo, Delavci in delodajalci, št. 4/2004, str. 590.
³ Drži, kot je med drugim pripomnilo sodišče prve stopnje, da ima predlagatelj možnost sporno razmerje urediti tudi na podlagi določb 12. poglavja ZNP, s sprožitvijo postopka v skladu s 112. členom ZNP, vendar to za odločitev v obravnavni zadevi ni relevantno.
⁴ Sprejeta konec leta 2013, v veljavi od 1. 1. 2014; v nadaljevanju Ljubljanska arbitražna pravila.
⁵ Tudi pred to, ko je Stalna arbitraža pri Gospodarski zbornici Slovenije imela stalno listo arbitrov, ta za predsednika stalne arbitraže pri izbiri arbitrov ni bila zavezujoča in je lahko za arbitre imenoval tudi osebe, ki niso bile na seznamu (primerjaj 6. in 7. člen Pravilnika o organizaciji stalne arbitraže pri Gospodarski zbornici Slovenije /Uradni list RS, št. 49/2000, 66/2003/ ter Pravila Stalne arbitraže pri Gospodarski zbornici Slovenije za vodenje postopkov v skladu z Arbitražnimi pravili UNCITRAL /Uradni list RS, št. 66/2003, 114/2006/).
⁶ Primerjaj tudi peti odstavek 14. člena Ljubljanskih arbitražnih pravil, v skladu s katerim v primeru, če arbitra imenuje predsedstvo, pri tem upošteva naravo spora, materialno pravo, sedež arbitraže, jezik postopka, državno pripadnost strank in druge okoliščine zadeve.
⁷ Primerjaj tudi četrti odstavek 14. člena Ljubljanskih arbitražnih pravil, v skladu s katerim so arbitri v pogodbenem razmerju s strankami in opravljajo storitve za stranke.
⁸ Primerjaj 23. in 39. člen ZArbit.

Datum zadnje spremembe:

04.09.2017

Podobni dokumenti:

• Sodba VIII Ips 256/2005
• VSRS Sklep Dsp 4/2018
• Sklep Cp 10/2014