UPRS Sodba I U 1729/2019-12

Jedro

Davčni organ je v postopku ugotovil, da je tožnica pridobila kot darilo premično premoženje - denarna sredstva, ki se obdavčijo po določilih ZDoh-2, zato se postopek odmere davka od prejetega darila ustavi, napovedani prejemek pa se obdavči kot drugi dohodek po 105. členu ZDoh-2. Po določbi 2. točke tretjega odstavka 105. člena ZDoh-2 se med druge dohodke vključujejo tudi darila. Iz predhodno navedenega izhaja, da se prvostopenjski davčni organ strinja z opredelitvijo obravnavanega prejemka tožnice kot darila, ki ga je izplačala iz svojih sredstev citirana fundacija kot tuja pravna oseba zasebnega prava. Če pa gre v obravnavani zadevi za darilo, kot ga opredeljuje Obligacijski zakonik, pa za obdavčenje daril v takem primeru prvenstveno veljajo določbe ZDDD.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, sklep in odločba Finančne uprave Republike Slovenije DT 4217-74/2018-6 z dne 4. 9. 2018 se odpravi in zadeva vrne temu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom in odločbo je Finančna uprava RS (v nadaljevanju davčni, finančni, tudi prvostopenjski organ) ustavila postopek odmere davka od prejetega darila denarnih sredstev v višini 125.000,00 EUR od darovalca A., Liechtenstein. Tožnici je odmerila akontacijo dohodnine od drugega dohodka, prejetega 3. 5. 2018, od davčne osnove 125.000,00 EUR po stopnji 25 %, v znesku 31.250,00 EUR, ki mora biti plačana v 30 dneh od vročitve te odločbe na račun, ki ga navaja. Po poteku tega roka bodo zaračunane zamudne obresti in začet postopek davčne izvršbe. Drugi dohodki se vštevajo v letno davčno osnovo za odmero dohodnine. Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Pritožba ne zadrži izvršitve te odločbe.

2. Iz obrazložitve izhaja, da je tožnica 14. 5. 2018 vložila napoved za odmero davka od prejetega darila v denarju v višini 125.000,00 EUR od darovalca, A., Liechtenstein. V postopku je tožnica pojasnila, da gre za družinsko fundacijo, ki jo je ustanovil tožničin dedek A. A. Zanjo je predložila izpisek iz registra. Pojasnila je tudi, da gre za izplačilo denarja iz sredstev navedene fundacije kot darilo tožnici, ki ne zapade pod obdavčitev z dohodnino po Zakonu o dohodnini (v nadaljevanju ZDoh-2) v skladu z 2. členom Zakona o davku na dediščine in darila (v nadaljevanju ZDDD). Davčni organ navaja 5. člen, 15. člen, 3. in 7. točko 19. člena, 32. člen, 105. člen in 108. člen ZDoh-2. Gre za dohodek, ki ga je tožnici izplačala navedena fundacija, ki je tuja pravna oseba zasebnega prava, ki pa se po mnenju davčnega organa ne obdavči po ZDDD, marveč po ZDoh-2, saj ne gre za dohodek, ki bi bil oproščen plačila davka po ZDoh-2. Ker se po mnenju prvostopenjskega organa obravnavana denarna sredstva obdavčijo po ZDoh-2 kot drugi dohodek po 105. členu ZDoh-2, je davčni organ s sklepom ustavil postopek odmere davka na darilo na podlagi tožničine napovedi za odmero davka od prejetega darila in z izpodbijano odločbo od obravnavanega prejemka tožnici odmeril akontacijo dohodnine, kar je razvidno na strani 3 obrazložitve izpodbijane odločbe. Drugi dohodki, doseženi v letu 2018, se v skladu s prvim odstavkom 109. člena ZDoh-2 vštevajo v letno davčno osnovo zavezanca rezidenta.

3. Pritožbeni organ je tožničino pritožbo zavrnil. Navaja določbe 2. člena, 3. člena, 5. člena in 8. člena ZDDD. Glede tožničinega umika napovedi odmere davka od prejetega darila z dne 14. 5. 2018 navaja 135. člen Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) in povzema podlago prvostopenjskega organa za opredelitev in obdavčitev obravnavanega prejemka kot drugega dohodka po 105. členu ZDoh-2. Zavrača tožničin ugovor glede napačne uporabe materialnega prava glede na ugotovljeno dejansko stanje. Pritožbeni organ meni, da tožnica pravilno navaja, da ni podlage za obdavčitev obravnavanega prejemka po ZDDD (četrti odstavek 7. člena ZDDD), ker gre za darovalca, ki je pravna oseba in nima sedeža v Sloveniji. Neutemeljen pa je tožničin ugovor, da je davčni organ prejem sredstev s strani tuje pravne osebe zasebnega prava napačno pravno kvalificiral kot prejem dohodkov po ZDoh-2. Opredelitev dohodka vsebuje 15. člen ZDoh-2. Določba 19. člena se nanaša na dohodke, ki imajo vir v Sloveniji in tiste, ki imajo vir izven Slovenije. Določba 3. točke prvega odstavka 19. člena iz obdavčitve z določbami ZDoh-2 navaja tudi darila, prejeta od fizične osebe, ki ni delodajalec prejemnika. Primere, v katerih se dohodnina ne plača navajajo 20. člen do 34. člen ZDoh-2. Tožnica meni, da izplačilo denarnih sredstev v višini 125.000,00 EUR od darovalca A., Liechtenstein, po vsebini predstavlja darilo tuje pravne osebe zasebnega prava. Obdavčitev v obravnavani zadevi pa se presoja po slovenskem pravu, saj je tožnica rezidentka Slovenije. Iz predloženih dokazil izhaja, da fundacija A., Liechtenstein opravlja dejavnost upravljanja in vlaganja, torej je njen namen zasebne narave. V nadaljevanju navaja 1. člen, 2. člen in 34. člen Zakona o ustanovah. Namen ustanove mora biti splošno-koristen ali dobrodelen. Fundacija A., Liechtenstein pa po slovenskem pravo nima narave fundacije, kar pa na obdavčitev v danem primeru ne vpliva, kar pojasni. Po mnenju pritožbenega organa izplačilo pravne osebe zasebnega prava v takšnih primerih ne more biti oproščeno plačila davka po ZDoh-2. Tožnica sicer navaja, da je od darovalca, A., Liechtenstein prejela darilo in ne dohodka v smislu ZDoh-2. Iz v postopku predloženih dokazil pa ni mogoče sklepati, da gre za darilo. Iz potrdila o dejavnosti navedene fundacije izhaja tudi dajanje ugodnosti iz razdelitve izkupičkov iz premoženja fundacije in delitev premoženja upravičencem, članom. Po določbah ZDoh-2 so izplačila iz premoženja pravnih oseb fizičnim osebam obdavčena, razen zakonsko določenih izjem, ki pa se ne nanašajo na konkretni dejanski stan. Tako so iz obdavčitve izvzeta le darila, prejeta od fizičnih oseb, ne pa tudi tista, prejeta od pravnih oseb. Pritožbeni organ pa tudi ugotavlja, da v konkretni zadevi ni razvidna „causa donandi“, torej darilni namen, marveč gre za izplačilo navedene fundacije v skladu s statutom te fundacije. V skladu z določbo 15. člena ZDoh-2 se kot dohodek po tem zakonu šteje vsako izplačilo oz. prejem dohodka, ne glede na obliko. Po povedanem je po mnenju pritožbenega organa obravnavano izplačilo potrebno opredeliti kot obdavčljiv prejemek po določbah ZDoh-2.

4. Tožnica predmetni sklep in odločbo izpodbija zaradi zmotne uporabe materialnega prava, bistvenih kršitev določb postopka ter nepravilno oz. nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. Uvodoma povzema potek postopka in meni tudi, da ni podane podlage za odmero dohodnine. Tožnica je obravnavano darilo prejela iz sredstev darovalca A., Liechtenstein, ki je tuja pravna oseba zasebnega prava, ki jo je 1998 ustanovil tožničin dedek, ki pa je ... 2014 umrl. Vsebino izplačila so preverili tudi upravljalci tovrstnih fundacij v Liechtensteinu in gre za darilo. Darovalec je tako pravna oseba s sedežem v tujini. V takem primeru pa se od takšnih daril v Sloveniji ne plača davek, kar izhaja iz Pojasnila Finančnega urada Ljubljana 0920-6306/2018-2 z dne 5. 6. 2018, kar pojasni. V skladu z 2. členom ZDDD je predmet obdavčitve premoženje, ki ga fizična oseba prejme od fizične ali pravne osebe kot dediščino ali darilo in se ne šteje za dohodek po zakonu, ki ureja dohodnino. Nesporno je, da je tožnica prejela darilo od tuje pravne osebe, ki se po ZDoh-2 ne šteje za dohodek. Navedeno besedilo ZDDD se nanaša le na pravne osebe s sedežem v Sloveniji, ne pa tudi na tuje pravne osebe.

5. Iz 2. in 3. točke prvega odstavka 19. člena ZDoh-2 izhaja, da se za dohodek po ZDoh-2 ne štejejo volila, razen tistih, ki jih fizična oseba prejme v zvezi z opravljanjem dejavnosti iz 46. člena tega zakona ter darila, prejeta od fizične osebe, ki ni delodajalec prejemnika (ali z delodajalcem povezana oseba) ali delodajalec osebe, ki je povezana s prejemnikom, razen daril, ki jih fizična oseba prejme v zvezi z opravljanjem dejavnosti iz 46. člena tega zakona. Tožnica je darilo prejela od pokojnega dedka kot darilo po smrti oziroma volilo. Temu je namenjeno premoženje, ki ga je pokojni dedek prepustil v upravljanje navedeni fundaciji, ki ima statutarna navodila, med drugim tudi izvršitev posameznih obdaritev. V danem primeru gre za izvršitev plačili po pokojnikovi smrti. Iz navedenega izhaja tudi naklonitveni namen pokojnika, citirana fundacija pa je zgolj način izvrševanja zapustnikove volje po njegovi smrti. Pokojnik je za časa življenja v zvezi s premoženjem citirane fundacije izpolnil vse davčne obveznosti in tako ni v ničemer prikrajšan proračun Slovenije. Namen instituita družinske fundacije pa že v samem temelju ne more pomeniti izogibanje plačila davkom, saj gre za način prenosa premoženja umrlega prednika na svoje potomce, kar tudi po slovenski zakonodaji ni obdavčeno.

6. V določenih primerih, pa se darilo šteje za dohodek tudi po ZDoh-2, ko gre za prejemke iz delovnega razmerja ali z delom povezane prejemke. Namen zakonodajalca v teh primerih je bil, da se obdavčijo z dohodnino darila, ki jih slovenske pravne osebe dajejo svojim zaposlenim ali drugim fizičnim osebam. Navedeno izhaja iz določb 7. točke drugega odstavka in četrtega odstavka 39. člena in 105. člena ZDoh-2, katerih vsebino navaja. Pojem darila je bil v ZDoh-2 vnesen z namenom preprečiti, da bi pravne osebe kot delodajalci dajale fizičnim osebam prejemke v obliki daril, dejansko pa bi šlo za dohodke iz delovnega razmerja. Tožnica meni, da je bilo materialno pravo in sicer relevantne določbe ZDoh-2 nepravilno uporabljeno in posledično napačno ugotovljeno dejansko stanje. Ugovarja tudi kršitev ustavnih pravic in navaja 2. člen, četrti odstavek 153. člena in 33. člen Ustave RS. Kršena so bila načela: materialne resnice, proste presoje dokazov, zakonitosti in kontradiktornosti iz Zakona o davčnem postopku. Kršeno je bilo tudi načelo sorazmernosti in pravne varnosti. Sodišču primarno predlaga, da naj odloči v skladu z določbami 50. člena do 56. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) na glavni obravnavi, na kateri naj izvede predlagane dokaze, zasliši obe stranki in samo ugotovi dejansko stanje ter razsodi tako, da tožbi ugodi, izpodbijani sklep in odločbo odpravi, ter toženi stranki naloži vračilo plačane akontacije dohodnine z zamudnimi obrestmi ter ji tudi naloži vračilo stroškov postopka v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku paricijskega roka do plačila. Podrejeno pa sodišču predlaga, da naj tožbi ugodi ter izpodbijani sklep in odločbo odpravi in zadevo vrne toženi stranki v ponoven postopek ter toženi stranki z usmeritvenimi navodili naloži, da v novem odločanju tožeči stranki vrne plačano akontacijo dohodnine z zamudnimi obrestmi ter, da tožeči stranki vrne stroške postopka v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku paricijskega roka do plačila. Podrejeni zahtevek obrazloži na straneh 6 in 7 tožbe.

7. Toženka je v odgovoru na tožno vztraja pri izpodbijani odločitvi in razlogih zanjo ter sodišču predlaga, da naj tožbo zavrne.

8. Tožnica v pripravljalni vlogi prereka vse navedbe iz odgovora na tožbo. Glede bistvenega vprašanja v obravnavani zadevi ali imajo izplačila, ki jih je tožnica prejela od navedene fundacije dednopravno podlago in glede vprašanja, ali je v konkretnem primeru potrebno uporabiti ZDoh-2 ali ZDDD, prilaga pravno mnenje prof. dr. Viktorije Žnidaršič Skubic iz Pravne fakultete v Ljubljani z dne 3. 8. 2021.

9. Ker gre v obravnavani zadevi za enostavno dejansko in pravno stanje je v zadevi na podlagi sklepa tega sodišča I U 1729/2019-9 z dne 8. 9. 2020 odločala sodnica posameznica.

10. Tožba je utemeljena.

11. V obravnavani zadevi je med strankama sporno ali je z izpodbijanim sklepom in odločbo davčni organ tožnici pravilno in zakonito odmeril akontacijo dohodnine od denarnega prejemka v višini 125.000,00 EUR, ki ga je tožnica v davčni napovedi opredelila kot darilo darovalca A., Liechtenstein kot tuje pravne osebe zasebnega prava.

12. Med strankama ni sporno, da je tožnica od darovalca, družinske fundacije A., Liechtenstein, ki jo je ustanovil tožničin dedek, prejela prejemek v višini 125.000,00 EUR. Sporna je pravna narava tega prejemka. Sporen je odgovor na vprašanje, ali se obravnavani prejemek obdavči po določbah ZDDD ali po določbah ZDoh-2.

13. Iz obrazložitve odločbe prvostopenjskega organa izhaja, da je bilo iz tožničine napovedi za odmero dohodnine od prejetega darila in relevantnih zakonskih določb razvidno, da je tožnica pridobila dohodek od družinske fundacije A., ki je pravna oseba zasebnega prava s sedežem izven Republike Slovenije (Liechtenstein), zato se tak prejemek obdavči po določilih ZDDD. Ker dohodek, prejet iz družinskih fundacij ni naveden kot dohodek oproščen plačila dohodnine oz. ni neobdavčen, pomeni, da je predmet obdavčitve po ZDoh-2. Davčni organ je v postopku ugotovil, da je tožnica pridobila kot darilo premično premoženje - denarna sredstva, ki se obdavčijo po določilih ZDoh-2, zato se postopek odmere davka od prejetega darila ustavi, napovedani prejemek pa se obdavči kot drugi dohodek po 105. členu ZDoh-2. Po določbi 2. točke tretjega odstavka 105. člena ZDoh-2 se med druge dohodke vključujejo tudi darila. Iz predhodno navedenega po presoji sodišča izhaja, da se prvostopenjski davčni organ strinja z opredelitvijo obravnavanega prejemka tožnice kot darila, ki ga je izplačala iz svojih sredstev citirana fundacija kot tuja pravna oseba zasebnega prava. Če pa gre v obravnavani zadevi za darilo, kot ga opredeljuje Obligacijski zakonik, pa za obdavčenje daril v takem primeru prvenstveno veljajo določbe ZDDD. Iz določbe prvega odstavka 2. člena ZDDD izhaja, da je predmet obdavčitve po temu zakonu premoženje, ki ga fizična oseba prejme od fizične ali pravne osebe kot dediščino ali darilo in se ne šteje za dohodek pa zakonu, ki ureja dohodnino. Iz ugotovljenega dejanskega stanja, navedenega v obrazložitvi odločbe prvostopenjskega organa pa izhaja, da je tožnica od tuje pravne osebe zasebnega prava (A., Liechtenstein) kot darilo prejela denarni znesek 125.000,00 EUR. V skladu s tretjim odstavkom 2. člena ZDDD med premičnine štejejo tudi vrednostni papirji in denar. Kot darilo pa se šteje tudi volilo.

14. Iz obrazložitve odločbe prvostopenjskega organa ne izhajajo razlogi, zakaj prvostopenjski organ ni sledil tožničini napovedi za odmero davka od prejetega darila na podlagi ZDDD in tudi ne izhajajo razlogi, zaradi katerih obravnavane zadeve ni presojal v skladu z določbo prvega in tretjega odstavka 2. člena ZDDD. Po predhodno navedenem je v skladu z določbo prvega odstavka 2. člena ZDDD predmet obdavčitve po temu zakonu premoženje, ki ga fizična oseba prejme od fizične ali pravne osebe kot dediščino ali darilo in se ne šteje za dohodek pa zakonu, ki ureja dohodnino. Prvostopenjski organ je po presoji sodišča napačno uporabil materialno pravo, saj ni upošteval določbe prvega in tretjega odstavka 2. člena ZDDD in je zato izpodbijana odločba nezakonita.

15. Iz obrazložitve odločbe pritožbenega organa izhaja, da iz dokazil, ki jih je v postopku predložila tožnica ni mogoče sklepati, da je prejela darilo od navedene fundacije. Pritožbeni organ še ugotavlja, da v konkretni zadevi tudi ni razvidna „causa donandi“, darilni namen, pri čemer pa svojih navedb ne konkretizira. Iz obrazložitve odločbe pritožbenega organa po mnenju sodišča ne izhaja presoja dokazov, ki jih je predložila tožnica, iz katerih ni bilo mogoče sklepati, da gre za darilo. Po mnenju pritožbenega organa obravnavani prejemek tožnice ne predstavlja darila fundacije, kot je to ugotovil prvostopenjski organ. V nadaljevanju pa iz obrazložitve odločbe pritožbenega organa ne izhaja pravna podlaga za obdavčitev obravnavanega denarnega prejemka tožnice, za katerega je pritožbeni organ presodil, da ne predstavlja darila. Po presoji sodišča je obrazložitev odločbe pritožbenega organa bistveno pomanjkljiva in ni v skladu z določbo 214. člena ZUP ter tudi ne omogoča preizkusa. Podana je bistvena kršitev določb postopka (2. točka prvega odstavka 27. člena ZUS-1 v zvezi z drugim odstavkom 237. člena ZUP), zaradi katerih je tudi odločba pritožbenega organa nezakonita.

16. Po povedanem izpodbijani sklep in odločba temeljita na napačni uporabi materialnega zakona, odločba pritožbenega organa pa je pomanjkljiva do takšne mere, da ne omogoča preizkusa (bistvena kršitev določb postopka iz 2. točke prvega odstavka 27. člena ZUS-1 v zvezi z drugim odstavkom 237. člena ZUP), zato je sodišče na podlagi točke 4 in 2 prvega odstavka 64. člena ZUS-1 izpodbijano odločbo odpravilo ter zadevo v skladu s tretjim odstavkom istega člena ZUS-1 vrnilo organu, ki je izpodbijani sklep in odločbo izdal, v ponovni postopek, da o zadevi ponovno odloči v skladu s pravnim mnenjem iz te sodbe. V ponovnem postopku naj davčni organ v skladu z materialnopravno razlago, ki jo je podalo to sodišče ponovno presodi vse relevantne okoliščine (ali obravnavani denarni prejemek predstavlja darilo) in dejansko stanje pravilno in popolno ugotovi, ter v zadevi izda upravni akt, ki bo vseboval vse sestavine v skladu z določbo 214. člena ZUP, pri čemer je vezan na pravno mnenje sodišča glede uporabe prava in določb postopka.

17. Sodišče je odločalo brez glavne obravnave na podlagi 1. alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega sklepa in odločbe in upravnih spisov očitno, da je potrebno tožbi ugoditi.

18. Glede na to, da je sodišče tožbi ugodilo, je tožnica v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 upravičena do povračila stroškov sodnega postopka v pavšalnem znesku po Pravilniku o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Sodišče mu je priznalo stroške v znesku 285,00 EUR, povečano za 22 % DDV, skupaj 347,70 EUR, saj je bila zadeva rešena na seji in je tožnico v postopku zastopal pooblaščenec, odvetnik. Dosojene stroške je toženka dolžna tožnici povrniti v roku 15 dni od vročitve te sodbe, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka do plačila. Plačana sodna taksa za postopek bo tožnici vrnjena po uradni dolžnosti (6.1/c Taksne tarife Zakona o sodnih taksah).

Datum zadnje spremembe:

09.11.2022

Podobni dokumenti:

• UPRS Sodba I U 177/2022-20
• UPRS Sodba I U 1494/2022-____
• UPRS Sodba I U 1493/2022-12