Dokument Sodišče Oddelek Datum Institut Jedro UPRS Sodba in sklep I U 1285/2016-21 Upravno sodišče Upravni oddelek 26.02.2019 mednarodna zaščita - statusa begunca - pravni interes za vložitev tožbe - pogoji za priznanje mednarodne zaščite - mladoletni prosilci - pravice otroka - največja otrokova korist - zahteva za presojo ustavnosti in zakonitosti - prekinitev postopka - nadaljevanje postopka Tožena stranka je kršila materialno pravo s tem, ko tožnikovih razlogov za preganjanje ni upoštevala v okviru pripadnosti posebni družbeni skupini oziroma s tem, ko ni napravila pravilne povezave med preganjanjem in razlogi za preganjanje, to pa je bistveno vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane odločbe.
Dejstvo, da bo otrok slej, ko prej, odrasel in postal starejši, je v danem trenutku nerelevantno za identifikacijo posebne družbene skupine, saj je pomemben obstoj dejstev v času obravnavanja prošnje za mednarodno zaščito. Biti otrok je neposredno pomembno za identiteto osebe tako v očeh družbe kot z vidika posameznega otroka. Slednje je po mnenju sodišča treba ugotoviti za mladost na splošno, kar velja tudi za mlajše polnoletnike. Sodišče namreč posebej poudarja, ker bo tožnik kmalu postal polnoleten, da pripadnost posebni družbeni skupini, ki temelji na mladosti, nujno ne preneha zgolj zato, ker se mladoletnost oziroma otroštvo konča. To zgolj pomeni,... UPRS Sodba I U 1210/2016-27 Upravno sodišče Upravni oddelek 28.11.2018 javni natečaj - neizbira na delovno mesto - natečajni pogoji - merila izbirnega postopka Bistveno je, da so bili v okviru posameznih faz izbirnega postopka vsi kandidati enakopravno obravnavani in da so torej imeli v konkretnem primeru vsi v drugo fazo uvrščeni kandidati enako izhodišče in s tem enake možnosti, da natečajno komisijo na podlagi enakih in vnaprej določenih ter ovrednotenih vprašanj s svojimi odgovori prepričajo, da so prav oni najbolj strokovno usposobljeni za zasedbo navedenega uradniškega delovnega mesta, torej, da so na ustnem razgovoru bila vsem postavljena enaka in vnaprej določena ter ovrednotena vprašanja, ki so zajemala tudi vprašanja o splošnem poznavanju bodočega delovnega mesta, ne le vprašanja, namenjena oblikovanju splošnega vtisa o kandidatu. Tako je bila vsem v drugo fazo izbirnega postopka uvrščenim kandidatom dana enaka možnost, da natečajno komisijo s svojim poznavanjem delovnega okolja oziroma razgledanostjo prepričajo, da so najbolj primerni za razpisano uradniško delovno mesto. UPRS sodba I U 1087/2015 Upravno sodišče Upravni oddelek 25.08.2016 upravni postopek - stranka v postopku - stranski udeleženec - pravni interes - zahteva za vročitev odločbe Odločitev o vročitvi odločbe pomeni odločanje o tem, ali so v zadevi izpolnjeni pogoji, da se tujega postopka udeležuje oseba, ker bi v njem lahko varovala svoje pravne koristi. UPRS Sodba in sklep II U 430/2019-8 Upravno sodišče Upravni oddelek 18.09.2019 Poslovni register Slovenije - samostojni podjetnik - izbris iz registra samostojnih podjetnikov - letno poročilo - predložitev Zakon ne ustvarja zgolj domneve prenehanja poslovanja, temveč določa posledico, ki nastopi, če podjetnik v dveh zaporednih poslovnih letih v roku ne predloži letnega poročila zaradi javne objave. Ker tožnik letnega poročila za leto 2017 AJPES-u ni predložil, letno poročilo za leto 2018 pa je predložil prepozno, po zakonskem roku, je bil tožniku izdan pravilen in zakonit sklep. VDSS Sodba Psp 485/2017 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za socialne spore 15.02.2018 starostna pokojnina - ponovna odmera Pritožbeno sodišče je že v več podobnih zadevah zavzelo enotno pravno stališče, da odločba, izdana po uradni dolžnosti o novi odmeri starostne pokojnine lahko učinkuje le za naprej. VSC Sodba Cpg 64/2019 Višje sodišče v Celju Gospodarski oddelek 24.09.2019 prenos delnic - nakup lastnih delnic - dopustnost dogovora - pogodba o prenosu delnic - dopustnost pogodbenega namena Stranki sta sklenili dogovor o prenosu delnic na toženo stranko ob plačilu kupnine tožene stranke, plačane s kreditom tožeče stranke pri Banki ..., in stroškov. Sklenili sta mandatno pogodbo oziroma pogodbo o naročilu. Poleg pogodbene je določba 776. člena OZ tudi zakonska podlaga za utemeljenost tožbenega zahtevka. UPRS Sodba I U 1750/2017-17 Upravno sodišče Upravni oddelek 29.08.2019 nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - namembnost zemljišč - nezazidana stavbna zemljišča - neizčrpanost pritožbe Namembnost zemljišč za gradnjo, opredeljena v ustreznem prostorskem aktu, je temeljni zakonski pogoj za določitev zemljišč kot nezazidanih stavbnih zemljišč. Opredelitev nezazidanih stavbnih zemljišč je predmet prostorskih aktov (občine), ki so materialnopravni predpisi, na katere je organ pri odločanju vezan; ugotavljanje, katera zemljišča so nezazidana stavbna zemljišča, tako ne more biti predmet ugotavljanja dejanskega stanja.
Tožnik je zoper odmerno odločbo vložil (pravočasno) pritožbo, ni pa v njej zatrjeval zastaranja terjatve, zato ni izpolnjena predpostavka materialne izčrpanosti pritožbe v smislu določbe prvega odstavka 6. člena ZUS-1. UPRS Sodba III U 95/2020-10 Upravno sodišče Upravni oddelek 19.10.2020 upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - predujem - založitev predujma za stroške - izvršba - izvršba inšpekcijske odločbe - izvršba izrečenega inšpekcijskega ukrepa V obravnavani zadevi je bilo treba presoditi, ali je sklep, s katerim je bilo tožniku naloženo, da založi znesek, potreben za kritje izvršilnih stroškov, treba šteti kot akt, ki se lahko v upravnem sporu izpodbija v smislu določbe 2. člena ZUS-1. Upravnosodna praksa je tožbe zoper tovrstne sklepe najprej obravnavala po vsebini, torej je štela, da gre za akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu (npr. sodbi tega sodišča I U 202/2015 z dne 3. 9. 2015 in II U 202/2016 z dne 14. 12. 2016). Nato je prišlo do spremembe ter so bile tožbe zoper tovrstne sklepe zavržene, in sicer z argumentacijo, da gre za zgolj začasno obveznost ter da v primeru, če zavezanec naloženega predujma ne založi, tega zneska od njega organ ne more izterjati, temveč ga mora založiti sam (npr. sklepi tega sodišča I U 220/2017 z dne 25. 1. 2018, I U 1903/2017 z dne 4. 12. 2018, III U 273/2017 z dne 10. 1. 2019). Vendar pa ob obravnavanju konkretnega primera sodišče ugotavlja, da zadnje navedenemu... UPRS Sodba in sklep I U 921/2018-16 Upravno sodišče Upravni oddelek 26.04.2018 mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - uredba Dublin III - nevarnost pobega - nedovoljen vstop v rs - begosumnost - nesodelovanje v postopku - dvom v zatrjevano istovetnost - dvom v prosilčevo identiteto - okoliščine, ki kažejo na begosumnost Tožena stranka ne sme izbrati dveh različnih pravnih podlag za ukrep pridržanja, tako da se ena podlaga nanaša na primer, če bo obravnavala prošnjo oziroma ker tožena stranka meni, da bo zelo verjetno po vsebini obravnavala prošnjo za mednarodno zaščito (1. alineja 1. odstavka 84. člena ZMZ-1), druga pravna podlaga za pridržanje pa je vezana na postopek po Dublinski uredbi, saj ta druga varianta pomeni, da je odgovornost za obravnavo prošnje sprejela druga država članica EU in je Slovenija ne bo obravnavala.
Tožena stranka bi glede na prevladujočo sodno prakso v Sloveniji in v preostalih evropskih državah, kjer zaradi možnih kršitev absolutnih pravic iz 3. člena EKČP vsaj od sodbe ESČP v zadevi M.S.S. v. Belgium and Greece od meseca januarja 2011 naprej večinoma ne prihaja do vračanja prosilcev v Grčijo, morala v izpodbijanem aktu predložiti tudi časovno aktualne informacije o stanju v Grčiji, ki bi bile dovolj natančne, verodostojne in zanesljive o tem,... UPRS Sodba in sklep III U 43/2019-6 Upravno sodišče Upravni oddelek 15.02.2019 omejitev gibanja - nastanitev v centru za tujce - nevarnost pobega - načelo sorazmernosti Toženka je do odstranitve tožnika iz države utemeljeno odredila nastanitev v centru za tujce, saj je ugotovila, da obstaja nevarnost pobega. Preverila je tudi možnost, da bi se nastanitev v centru nadomestila z milejšimi ukrepi, vendar pa predhodno nesodelovanje v postopku, navajanje lažnih podatkov in nezakonito prebivanje kažejo na to, da obstaja velika verjetnost, da tožnik RS ne namerava zapustiti in da se bo skušal izogniti postopkom za odstranitev iz države. VSL Sklep III Cpg 772/2019 Višje sodišče v Ljubljani Gospodarski oddelek 13.03.2020 postopek osebnega stečaja - stranke glavnega postopka osebnega stečaja - ugovor proti odpustu obveznosti - procesna legitimacija - pridobitev procesne legitimacije upnika - prenehanje procesne legitimacije upnika - rok za prijavo terjatve - prepozna prijava terjatve - prenehanje terjatve zaradi plačila Navedeni upnik in s tem tudi njegov pravni naslednik glede na 57. in 385. člen ZFPPIPP ni pridobil položaja stranke v tem glavnem postopku osebnega stečaja. Pridobil bi ga lahko le s priznanjem terjatve (to ni bilo izpolnjeno) ali s pravnomočnostjo sodbe o obstoju prerekane terjatve. VSL Sodba II Kp 25713/2017 Višje sodišče v Ljubljani Kazenski oddelek 19.05.2022 zloraba uradnega položaja - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - uradna oseba - dodatek za stalno pripravljenost Stalna pripravljenost pomeni dosegljivost javnega uslužbenca zaradi potrebe prihoda na delo izven njegovega delovnega časa.
Obtoženki se ne očita, da naj bi ona "odredila" izplačevanje dodatka za stalno pripravljenost, temveč se ji očita opustitveno ravnanje, saj je vzdrževala protipravno stanje in sklepov o odreditvi stalne pripravljenosti ni preklicala.
Namen dodatka za stalno pripravljenost je bil dejansko v tem, da se delavce, ki so sicer prejeli že plačilo za nadure, dodatno plača in se jim na ta način pridobi premoženjska korist, do katere niso bili upravičeni. Takšen zaključek je utrjen s prekrivanjem stalne pripravljenosti z nadurnim delom, dodatno pa tudi z dejstvom, da je obtoženka, po tem, ko je končno preklicala sklepe o odreditvi stalne pripravljenosti in nato ukinila tudi nadure, sebi in še eni delavki ponovno odredila mesečno izplačevanje nadur. VSM Sklep I Ip 487/2020 Višje sodišče v Mariboru Izvršilni oddelek 15.09.2020 izvršba zaradi izterjave preživnine - zavrnitev ugovora - ustavitev izvršilnega postopka V takrat veljavnem 133. členu Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih je bilo določeno, da kdor je imel izdatke zaradi preživljanja kake osebe, sme s tožbo zahtevati povračilo izdatkov od tistega, ki jo je dolžan preživljati, kolikor so bili ti izdatki potrebni. Tako v izvršbi, ki se je vodila zoper očeta upnice, zarubljena sredstva, ki so bila nakazana dolžnici kot zakoniti zastopnici upnice (in L. L.), ne pripadajo avtomatsko njej, četudi je imela dodatne izdatke za upnico, temveč mora za to pridobiti izvršilni naslov do očeta upnice. UPRS sodba II U 146/2016 Upravno sodišče Upravni oddelek 15.03.2017 okoljevarstveno soglasje - presoja vplivov na okolje - predhodni postopek - zmogljivost naprave Agencija Republike Slovenije za okolje je ravnala pravilno, ko je pri izračunu dnevne zmogljivosti naprave izhajala iz maksimalne možne (proizvodne) zmogljivosti naprave in ne iz njene dejanske oziroma predvidene obremenitve, ki pri odločanju v postopku po 51 a. členu ZVO-1 ni pomembna. VSC sklep PRp 129/2016 Višje sodišče v Celju Oddelek za prekrške 25.10.2016 odgovornost pravne osebe - odgovornost odgovorne osebe pravne osebe - odgovornost za zakonitost poslovanja - neizvršitev odločbe inšpektorja Temeljno vprašanje je torej, kdo je tista odgovorna oseba, ki je opustila spoštovanje odločbe inšpektorja. In v nadaljevanju se je prav tako strinjati s pritožbo tudi v tem, da je direktor družbe zakoniti zastopnik in tisti, ki je pri pravni osebi, torej pri gospodarski družbi zadolžen za zakonitost poslovanja te družbe. Za nezakonito poslovanje družbe, ki se odrazi tudi v nespoštovanju odločb inšpekcijskih organov, je torej lahko odgovorna le družba sama in v tem svojstvu njen zakoniti zastopnik. UPRS Sodba II U 580/2017-21 Upravno sodišče Upravni oddelek 18.04.2018 denacionalizacija - upravičenec do denacionalizacije - FIP - pravica do odškodnine od tuje države Na podlagi izključitvenega razloga iz drugega odstavka 10. člena ZDen je mogoče denacionalizacijo odreči le osebi, ki je od tuje države imela pravico dobiti odškodnino za premoženje, katerega denacionalizacijo ta oseba uveljavlja. Iz tega razloga je glede na določbe FIP in njegovih izvedbenih predpisov pomembno, za katere vrste premoženja se je Republika Avstrija odločila izplačati odškodnino. UPRS Sodba in sklep I U 1481/2019-7 Upravno sodišče Upravni oddelek 20.09.2019 mednarodna in subsidiarna zaščita - pogoji za priznanje mednarodne zaščite - zavrženje prošnje - predaja odgovorni državi članici - sistemske pomanjkljivosti Ker je bilo o tožnikovi prošnji za priznanje mednarodne zaščite predhodno (4. 4. 2019) že odločeno v Republiki Hrvaški, je bil v obravnavani zadevi glede na podano dejansko stanje sprožen postopek za ponovni sprejem tožnika na podlagi točke (d) prvega odstavka 18. člena Uredbe Dublin III, ki je bil tudi uporabljen kot podlaga za odločanje tako s strani organov Republike Hrvaške kot tudi s strani tožene stranke. VSL Sodba II Cp 461/2020 Višje sodišče v Ljubljani Civilni oddelek 08.07.2020 povrnitev škode - premoženjska škoda - nepremoženjska škoda - kršitev pravic osebnosti - odškodninska odgovornost države - nezakonit izbris iz registra stalnega prebivalstva - protipravno ravnanje - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - izguba zaposlitve - vzročna zveza - izguba pravice do denarne socialne pomoči Odškodnina za premoženjsko in nepremoženjsko škodo zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva se v sodnih postopkih presoja brez omejitev, ločeno in v skladu z načeloma popolne in pravične odškodnine.
Tožnikov neurejen status je vplival na to, da v obdobju izbrisa ni imel možnosti zaposlitve in uveljavljanja socialnih pravic ali pridobivanja prejemkov za lastno preživljanje. Domača sodna praksa je že zavzela stališče, da je dejansko premoženjsko prikrajšanje v takih primerih hipotetična kategorija, o kateri je mogoče sklepati na podlagi predvidevanj o normalnem teku stvari. Ker natančen izračun takega prikrajšanja ni mogoč, dopušča, da se o odškodnini za premoženjsko škodo zaradi nezakonitega izbrisa lahko odloča po prostem preudarku (216. člen ZPP) in po načelu pravičnosti (pravično zadoščenje). UPRS Sodba I U 900/2016-44 Upravno sodišče Upravni oddelek 03.10.2018 dostop do informacij javnega značaja - stranka z interesom - pravni interes - osebni podatki Ker je v konkretnem primeru o razkritju osebnih podatkov odločila toženka in torej izpodbijana odločba predstavlja pravno podlago za njihovo razkritje, je bila še pred odločitvijo o tem dolžna obvestiti vse posameznike, na katere se osebni podatki nanašajo in jim omogočiti udeležbo v postopku. Ker tega ni storila, je sodišče zaradi ugotovljene bistvene kršitve pravil upravnega postopka izpodbijano odločbo v ugodilnem delu odpravilo in zadevo v tem delu vrnilo toženki v ponovni postopek. UPRS Sodba in sklep I U 2367/2017-52 Upravno sodišče Upravni oddelek 06.11.2018 denacionalizacija - vrnitev premoženja - določitev odškodnine - nezazidano stavbno zemljišče - denacionalizacijski upravičenci Ni izkazano, da bi prejšnji lastnik obravnavano premoženje zahteval nazaj na podlagi ZRP in ker tega ni storil, zemljišči v času zaplembe nista bili njegova last in mu zato nista mogli biti podržavljeni.
Ni mogoče reči, da je drugostopni organ, ko je v pozivu stranki navedel, da je ''pritožbi ugodil in zahtevo za denacionalizacijo zavrnil'', dejansko že s tem odločil in je bila predložitev poziva strankam v izjavo le formalne narave. Tožniki so se imeli namreč možnost, da se, ne le formalno, temveč tudi vsebinsko izrečejo o ugotovitvah in zaključkih organa, kar so tudi izkoristili, organ pa je v izpodbijani odločbi na te navedbe odgovoril in jih tudi presodil. Zato pa tudi ni mogoče slediti ugovoru tretje tožnice, da je bila izpodbijana odločba zanjo odločitev presenečenja.
