Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 612cT1VJTIwNTgvMjAxNiZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZkYXRhYmFzZSU1QklFU1AlNUQ9SUVTUCZkYXRhYmFzZSU1QlZEU1MlNUQ9VkRTUyZkYXRhYmFzZSU1QlVQUlMlNUQ9VVBSUyZfc3VibWl0PWklRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkRpJnJvd3NQZXJQYWdlPTIwJnBhZ2U9Nw==
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VSRS Sodba U 10/2021-12Vrhovno sodiščeUpravni oddelek15.12.2021Sodni svet - neodvisnost sodnikov - kršitev - nadomestilo plače med začasno zadržanostjo od dela - bolniška odsotnost - obračun in izplačilo nadomestila plače - osnova za izračun nadomestila - zavrnitev tožbeMaterialna neodvisnost sodnika je lahko ogrožena predvsem s strani zakonodajne in izvršilne veje oblasti, ki z oblikovanjem plačnega sistema sodnikov in z zagotavljanjem sredstev za sodstvo pomembno vplivajo na materialni položaj sodnikov. Vendar ni mogoče izključiti možnosti, da bi bila lahko materialna neodvisnost ogrožena tudi s strani kolegov sodnikov, ki imajo pristojnosti v zvezi z izvajanjem sodne uprave. Ena od okoliščin, ki bi lahko kazale na predsednikovo neustrezno ravnanje je ugotovitev, da je šlo za ravnanje v nasprotju z veljavnimi pravili. Vendar iz tožničinih navedb v tožbi ne izhaja, da bi predsednica sodišča o nadomestilu plače odločala v nasprotju z veljavnimi pravili. Nasprotno: odločila je v skladu s stališčem vrhovne državne revizorke in Skupne notranje revizijske službe Vrhovnega sodišča RS. Tožnica meni, da bi predsednica sodišča morala kljub nevarnosti, da utegne odgovarjati za neupravičeno porabo proračunskih sredstev, ravnati v...
VDSS sodba in sklep Psp 441/2016Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za socialne spore01.12.2016zavrženje vloge - nova odmera pokojnineO višini starostne pokojnine, vključno s spornim vštetjem plač iz naslova nadurnega dela od leta 1973 do 1985 v pokojninsko osnovo, je že bilo pravnomočno odločeno, zato je bila ponovna zahteva za priznanje pravice do starostne pokojnine z upoštevanjem nadur v pokojninsko osnovo, zakonito zavržena. Po 4. točki 1. odstavka 129. člena ZUP organ v fazi predhodnega preizkusa zahtevo stranke zavrže, če je bilo o njej že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšno pravico.
VDSS sodba Psp 476/2016Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za socialne spore19.01.2017delna pokojnina - predčasna pokojnina - starostna pokojnina - pokojninska doba brez dokupaTožnica je dopolnila 58 let in 9 mesecev starosti ter 39 let, 3 mesece in 1 dan pokojninske dobe, vendar od tega le 33 let, 10 mesecev in 1 dan pokojninske dobe brez dokupa. S tem je izpolnila pogoje iz 29. člena ZPIZ-2 za priznanje pravice do predčasne pokojnine, ne pa tudi pogojev iz 5. odstavka 27. člena ZPIZ-2 za priznanje pravice do starostne pokojnine. Zaradi neugodnih demografskih gibanj, neugodnega razmerja med številom aktivnih zavarovancev in upokojencev ter finančne vzdržnosti pokojninske blagajne ZPIZ-2 zaostruje pogoje starostnega upokojevanja. Starost je dvignjena na 65 let, oziroma 60 let pri dolgotrajno aktivnih zavarovancih, ko dopolnijo najmanj 40 let pokojninske dobe brez dokupa.
VDSS Sodba Psp 371/2017Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za socialne spore12.10.2017ponovna odmera starostne pokojnineOdločba o ponovni odmeri pokojnine učinkuje le za naprej.
UPRS Sodba in sklep I U 2399/2017-13Upravno sodiščeUpravni oddelek02.11.2017mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - pridržanje za namen predaje - Dublinska uredba III - nevarnost pobega - začasna odredbaPojem "nevarnost pobega" po točki (n) 2. člena Uredbe Dublin III pomeni nevarnost, da bo prosilec ali državljan tretje države ali oseba brez državljanstva, v zvezi s katero poteka postopek predaje, pobegnil, v skladu z oceno posameznega primera na podlagi objektivnih kriterijev, ki so določeni z zakonom. Slovenski zakonodajalec teh objektivnih kriterijev begosumnosti z zakonom (še) ni posebej uredil, vendar sta tako Upravno kot tudi Vrhovno sodišče že zavzela stališče, da ustrezno uporabo Uredbe Dublin III omogoča opredelitev pojma "nevarnost pobega", vsebovana v 68. členu Zakona o tujcih. Nevarnost pobega mora biti po dikciji drugega odstavka 28. člena Uredbe Dublin III "znatna", pri čemer je Upravno sodišče v več zadevah že navedlo, da je ta standard treba razlagati bližje standardu "velike" nevarnosti kot pa morebiti standardu zgolj "zaznavne" nevarnosti. Nevarnost pobega mora biti torej znatna oziroma velika.
VSL Sklep VII Kp 26388/2012Višje sodišče v LjubljaniKazenski oddelek24.10.2017kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic - zastaranje kazenskega pregona - zadržanje zastaranja - nedosegljivost obdolženega - ukrepi za zagotovitev obdolženčeve navzočnosti in uspešno izvedbo kazenskega postopka - ekonomičnost in hitrost postopka - zavrženje obtožnega akta - ustavitev kazenskega postopkaNa podlagi tretjega odstavka 91. člena KZ-1 zastaranje kazenskega pregona ne teče v času, ko se po zakonu pregon ne sme začeti ali nadaljevati ali ko je storilec nedosegljiv za državne organe. Upoštevajo se torej tudi ovire, ki se nanašajo na obdolženca in ovire, zaradi katerih je ta nedosegljiv za državne organe oziroma nedosegljiv za sojenje (gre zlasti za beg, skrivanje, bolezen obdolženca in podobne okoliščine, ki sojenje onemogočajo). Vendar pa nedosegljivost obdolženke za vročitev sodnih pisanj ob prenizki aktivnosti sodišča v konkretni kazenski zadevi ne more hkrati predstavljati tudi obdolženkine nedosegljivosti za sojenje, to je nedosegljivosti za državne organe, ker sodišče prve stopnje ni storilo vsega, kar bi po določbah ZKP lahko storilo in ni ustrezno, predvsem pa ne pravočasno, stopnjevalo ukrepov za zagotavljanje obdolženkine navzočnosti v tem kazenskem postopku. Zavrženje obtožnega akta v skrajšanem postopku ureja prvi odstavek 437. člena...
VSRS Sklep I Up 224/2017Vrhovno sodiščeUpravni oddelek28.11.2018mednarodna zaščita - priznanje subsidiarne zaščite do polnoletnosti - pravice in koristi pri priznanju subsidiarne zaščite in pri priznanju statusa begunca - pravni interes - sodba SEU - nadaljevanje prekinjenega postopka - pravica do učinkovitega pravnega sredstva - načelo primarnosti prava EU - sprememba pravnega stališča - ugoditev pritožbiOb upoštevanju načela primarnosti prava EU (odločitve SEU v zadevi C-662/17) je treba prosilčev pravni interes za izpodbijanje odločbe o priznanju subsidiarne zaščite, ker meni, da bi mu moral biti iz istih razlogov priznan status begunca, presojati glede na dejansko enakost pravic in koristi, ki izhajajo iz obeh oblik mednarodne zaščite, in ne le glede na konkretni položaj zadevnega prosilca. To za obravnavano zadevo pomeni, da je treba pritožniku priznati pravni interes za tožbo že zaradi neizpolnjenega dejanskega pogoja enakosti glede pravice do prebivanja in nekaterih nadaljnjih upravičenj, ki izvirajo iz obeh oblik mednarodne zaščite.
VSM Sodba I Cp 675/2019Višje sodišče v MariboruCivilni oddelek22.10.2019predpogodba - razlaga spornih pogodbenih določbSodišče druge stopnje ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pri razlagi določb spornega Dogovora in njegovi presoji pravilno uporabilo materialno pravo, in sicer predvsem določbe drugega odstavka 82. člena OZ.
VDSS Sodba Psp 154/2017Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za socialne spore01.06.2017ponovna odmera starostne pokojnine - ustavna odločbaOdločba o ponovni odmeri starostne pokojnine učinkuje le za naprej.
VSRS Sklep I Up 9/2018Vrhovno sodiščeUpravni oddelek27.03.2019akt izdan v obliki predpisa, ki ureja posamična razmerja - Uredba kot posamični akt - akt, ki se lahko izpodbija s tožbo v upravnem sporu - uredba o državnem prostorskem načrtu - bistvena kršitev določb postopka v upravnem postopku - ugoditev pritožbiVsak državni prostorski načrt ne vsebuje nujno zgolj splošne in abstraktne pravne norme. Čeprav zakon določa, da gre za splošni akt, lahko ta akt po odločitvi normodajalca (Vlade Republike Slovenije) vsebuje tudi posamezne norme, ki urejajo posamična razmerja tako, da učinkujejo enako kot to velja za upravne akte. Zato je treba v vsakem konkretnem primeru (glede na trditveno podlago v tožbi) opraviti presojo posamezne norme državnega prostorskega načrta in ugotoviti, ali je ta res splošna, tako da se nanaša na nedoločljiv krog oseb, oziroma abstraktna in torej ureja nedoločeno število bodočih primerov, ali pa je konkretna in ureja (le en) življenjski primer, v katerem se uporabi, ter posamična, ker se nanaša na določen ali določljiv krog oseb.
VDSS Sklep Psp 117/2020Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za socialne spore20.05.2020plačilo institucionalnega varstvaPostopka sprejema v zavod institucionalnega varstva in postopek odločanja o oprostitvah pri plačilu storitve institucionalnega varstva sta dva ločena postopka. Postopka nista združena in se o upravičenosti do storitve za posameznega upravičenca ter o oprostitvah plačila stroškov institucionalnega varstva odloča v dveh različnih postopkih. Ker je bil tožnik za svojo mamo oproščen plačila storitev institucionalnega varstva, s predmetno tožbo svojega pravnega položaja, glede na svojo trditveno podlago, ne more več izboljšati in ne more doseči izdaje zanj ugodnejše odločbe.
UPRS Sodba II U 230/2018-18Upravno sodiščeUpravni oddelek04.03.2021kmetijstvo - povračilo škode - pogoji za dodelitev sredstev - odprava posledic naravne nesreče - odprava posledic škode v kmetijstvuV primeru zavarovalnih nasadov, se lahko znesek bistveno zniža ali pa se znesek pomoči sploh ne dodeli zaradi že sprejetih sredstev s strani zavarovalnice, ki presegajo v Uredbi 702/2014/EU z dne 25. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije maksimalno določeno višini sredstev.
UPRS Sodba I U 1359/2018-30Upravno sodiščeUpravni oddelek11.06.2019gradbeno dovoljenje - stranski udeleženec - pravni interes za sodelovanje v postopku - trditveno bremeTudi po stališčih Ustavnega sodišča za varovanje osebne koristi ne zadostuje, da ima podlago v kakšni pravni normi, pač pa je potrebno tudi, da je izkazana možnost neposredne prizadetosti. Izkazovanje pravnega interesa za vstop v postopek se mora nanašati na konkretno upravno stvar.
VDSS Sklep Pdp 646/2019Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore24.10.2019predlog za obnovo postopka - zavrženje predloga - zastaranje terjatveDo vpogleda v kazenski spis sta se sodišče prve stopnje in pritožbeno sodišče opredelili že v pravnomočno končanem postopku. Zato na odločitev o predlogu za dovolitev obnove v ničemer ne vpliva navedba tožeče stranke, da se je z listinami seznanila šele, ko ji je bil omogočen vpogled v kazenski spis. Zaradi zastaranja odškodninske terjatve za tožečo stranko na podlagi novih dejstev oziroma dokazov ne bi mogla biti izdana ugodnejša odločba.
UPRS Sodba I U 1478/2016-19Upravno sodiščeUpravni oddelek30.08.2017sodniška služba - ocena sodniške službe - prenehanje sodniške funkcije - načelo sorazmernosti - test razumnosti - obseg sodne kontroleStrožji test - test sorazmernosti - je v sporih, kot je obravnavani, potreben zaradi pomena varovanja ustavnega načela sodniške neodvisnosti in trajnosti sodniškega mandata. Prenehanje sodniške službe zaradi negativne ocene sodniške službe pomeni poseg v pravico iz 3. odstavka 49. člena Ustave, ki je dopusten, če je v skladu z načelom sorazmernosti, to pa vključuje med drugim tudi presojo, ali je ukrep nujen v tem smislu, da ni mogoče z milejšim ukrepom v enaki meri doseči isti legitimen cilj. Tudi v sodni praksi ESČP velja, da so okoliščine oziroma pogoji za prenehanje sodniške službe oziroma za odstavitev sodnika relevantne z vidika ugotavljanja, ali obstajajo zadostne garancije za sodniško neodvisnost. Dejstvo, da ta zveza izrecno ali neposredno ne izhaja iz določil 32., 33. in 29. člena ZSS, med tem ko je izrecno navedena za disciplinske postopke v 3. odstavku 80. člena ZSS, pa ne pomeni, da ni potrebno, da je vsaka ocena oziroma odločitev, da sodnik ne ustreza...
UPRS sodba I U 1707/2016Upravno sodiščeUpravni oddelek24.01.2017imenovanje vrhovnega državnega tožilca – postopek imenovanja – mnenje o ustreznosti kandidata – snemanje razgovora s kandidatom – prepis zvočnega snemanja razgovora – enako varstvo pravicSodišče pritrjuje navedbam tožnice, da bi razgovori s kandidatkami morali biti zvočno snemani. Iz petega odstavka 18. člena ZSS (ki za postopek imenovanja državnih tožilcev velja na podlagi 28. člena ZDT-1) izhaja, da mora biti o razgovorih s kandidati sestavljen zapisnik vprašanj kandidatom in odgovori kandidata na zastavljena vprašanja ter da je priloga zapisnika prepis zvočnega snemanja razgovora.Ker razgovori s kandidatkami - ki so bili, kar ni sporno, ena od metod za ocenjevanje primernosti kandidatk za imenovanje - niso bili zvočno snemani, je bilo s tem poseženo v pravico tožnice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave.Tožnici je bila pravica do izjavljanja kršena, ker ji ni bilo omogočeno, da se seznani z verodostojnim zapisom vsebine razgovorov DTS s kandidatkami (prepis zvočnega posnetka) ter se zato ni mogla izjaviti o tem, ali je bila vsebina razgovorov pravilno upoštevana pri ocenjevanju primernosti kandidatk, ob tem ko so bili (med drugim) razgovori...
UPRS Sodba I U 167/2016-31Upravno sodiščeUpravni oddelek06.09.2017dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - javna služba - fakulteta - tržna dejavnost - svetovanjePri opredelitvi določene informacije za informacijo javnega značaja je odločilno, ali informacija kaže na dejstvo oziroma okoliščino, ki vpliva ali bi lahko vplivala na izvrševanje javnih nalog. Sodišče se strinja s toženo stranko glede opredelitve dokumentov, ki se nanjo nanašajo, kot informacije javnega značaja v smislu 1. odstavka 4. člena ZDIJZ, ki jih organ (fakulteta) mora posredovati prosilcu, ob ugotovljeni odsotnosti izjem po določilih 6. člena ZDIJZ. Sodišče je že v pravnomočni sodbi št. I U 902/2013 z dne 20. 5. 2015 izrecno poudarilo, da bi drugačno stališče pomenilo, da lahko za izvajanje javne službe ustanovljen in zato z javnimi sredstvi financiran organ (fakulteta C.) zavrača posredovanje informacij o dejavnosti, ki jo opravlja, s pavšalnim sklicevanjem, da gre za tržno dejavnost, ne da bi bilo dejansko izkazano, da se ta dejavnost opravlja brez škode za izvajanje javne službe in po tržnih principih, prosilec pa tega ne bi mogel preveriti,...
VSL Sklep II Cpg 393/2017Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek05.07.2017sodno varstvo - varstvo osebnih podatkov - pravica do sodnega varstva - posredovanje podatkov - stvarno pristojno sodišče - nepristojno sodiščeTožeča stranka ima zakonsko pravico, katere sodno varstvo ureja tretji odstavek 34. člena ZVOP-1. Sodno varstvo je zagotovljeno v upravnem sporu, v katerem pa na prvi stopnji odloča upravno sodišče.
VDSS Sodba Psp 368/2017Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za socialne spore12.10.2017ponovna odmera pokojnine - ustavna odločbaPritožbeno sodišče je v podobnih primerih že zavzelo enotno pravo stališče, da odločba izdana po uradni dolžnosti o novi odmeri starostne pokojnine lahko učinkuje le za naprej, kar izhaja tudi iz 5. točke izreka odločbe Ustavnega sodišča RS, št. U-I-239/2014, Up 1169/2012-24 z dne 26. 3. 2015.
VSL sklep II Cp 1069/2016Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek29.06.2016vzpostavitev etažne lastnine – sporna dejstva – domneve v postopku za vzpostavitev etažne lastnine – posamezni deli – vpis v kataster stavb – postopek za spremembo podatkov v katastru stavb – izvajanje katastrskih vpisov – udeleženci postopka – enotno sosporništvoPravni status enot stavbe v etažni lastnini je določen v etažnem načrtu in ga ni mogoče spremeniti s prezidavo in uporabo določenega prostora.

Izberi vse|Izvozi izbrane