Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 612cT1VJTIwNTgvMjAxNiZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZkYXRhYmFzZSU1QklFU1AlNUQ9SUVTUCZkYXRhYmFzZSU1QlZEU1MlNUQ9VkRTUyZkYXRhYmFzZSU1QlVQUlMlNUQ9VVBSUyZfc3VibWl0PWklRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkRpJnJvd3NQZXJQYWdlPTIwJnBhZ2U9Ng==
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
UPRS Sodba I U 2270/2017-23Upravno sodiščeUpravni oddelek11.03.2020javni uslužbenec - neizbrani kandidat - pritožba - postopek ocenjevanja - ocenjevanjeOčitki v dopisu po vsebini predstavljajo pritožbene razloge, zato ni pomembno, ali je tožnik svoje pisanje tudi naslovil z besedo pritožba. Značaj vloge namreč določa njena vsebina, ne pa naziv, s katerim jo je označila stranka. Dejstvo, da je stranka vlogo poimenovala drugače kot vloge s takšno vsebino poimenuje zakon, ne predstavlja pomanjkljivosti vloge. Tožnik je torej zoper izpodbijani akt vložil pravočasno pritožbo, zato ni podlage za to, da bi sodišče tožbo zavrglo na podlagi sedme točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1. Zahteva, da bi morala biti ocena pisnega preizkusa obrazložena ali da bi morala natečajna komisija opredeliti metodologijo ocenjevanja, iz ZJU ali Uredbe o postopku za zasedbo delovnega mesta v organih državne uprave in pravosodnih organih ne izhaja. Podrobna obrazložitev ocene pisnega preizkusa bi bila po naravi stvari potrebna, če bi imeli kandidati na voljo pravno sredstvo, s katerim bi se vsebinsko preverjala pravilnost ocenjevanja,...
UPRS Sodba I U 1596/2016-28Upravno sodiščeUpravni oddelek10.04.2020mednarodna zaščita - status begunca - status subsidiarne zaščite - izrek - pravo EU - pravica do učinkovitega sodnega varstva - pravica do izjave - pripadnost posebni družbeni skupini - mladoletnik brez spremstva - resna škodaKer je Sodišče EU odločilo, da „pravice in koristi“, ki izvirajo iz statusa begunca, po slovenski zakonodaji „dejansko niso enake“ pravicam in koristim, ki izvirajo iz subsidiarne zaščite, je posledično Sodišče EU odločilo tudi, da mora imeti prosilec možnost, da zoper odločbo, s katero mu je zavrnjen status begunca, vendar mu je priznan status subsidiarne zaščite, vloži pravno sredstvo. Za presojo pravilnosti oblikovanja izrekov v zadevah mednarodne zaščite so relevantni štirje elementi presoje in sicer: načeli učinkovitosti in enakovrednosti v zvezi s pravico do učinkovitega pravnega sredstva, pravica do dobrega upravljanja ter splošno pravilo, da je treba ne samo nacionalno pravo razlagati v skladu s pravom EU, ampak se je tudi treba opreti na tako razlago besedila sekundarne zakonodaje EU, da to ni v nasprotju s temeljnimi pravicami. Vrhovno sodišče RS je v zadevi I UP 179/2019 je na podlagi osebnih okoliščin tožnika v omenjeni zadevi in informacij...
UPRS Sodba III U 248/2018-13Upravno sodiščeUpravni oddelek21.04.2021inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - nesorazmernost ukrepa - načelo zaslišanja strank - pravica do izjave - bistvena kršitev določb postopkaKot je razvidno iz upravnih spisov zadeve, je prvostopenjski organ opravil pregled z ogledom obravnavane gradnje na kraju samem, na katerega tožnika ni povabil. Ta zato pri ogledu ni sodeloval, v posledici česar tudi ni mogel podpisati o tem napravljenega zapisnika. Obenem je res, da v zadevnem upravnem postopku ni bila razpisana ustna obravnava. Vendar pa vse kršitve določb ZUP same po sebi ne sodijo med t.i. absolutne bistvene kršitve pravil upravnega postopka, ampak je (kot izhaja tudi iz stališč pravne teorije in sodne prakse) v vsakem takšnem primeru posebej treba preizkusiti, ali je morebitna kršitev po svoji vsebini taka, da je vplivala ali bi mogla vplivati na zakonitost oziroma pravilnost odločitve. Podlage za zaključek, da bi šlo v obravnavani zadevi za takšen primer, ni. Tožniku je bila namreč, ne glede na navedeno, zagotovljena možnost izjave o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za sprejeto odločitev, saj ga je prvostopenjski organ seznanil z ugotovitvami...
VSL Sodba II Cpg 429/2018Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek11.10.2018obvezno zavarovanje v prometu - postopek v sporu majhne vrednosti - terjatev ZPIZ do zavarovalnice - odgovornost zavarovalnice - načelo prepovedi retroaktivnosti - avtomobilsko zavarovanjeKer z novelo ZPIZ-2B dodano določilo 190a. in spremenjeno določilo 193. člena ZPIZ-2 določata nove obveznosti zavarovalnice iz zaključenega pravnega razmerja, vanj naknadno posegata. Posegata v pridobljene pravice tožene stranke, saj povečujeta njene obveznosti iz že zaključenih pravnih razmerij. Z navedenima določiloma se obveznost tožene stranke za povračilo škode širi na dolžnost povračila škode, ki je že obstajala v letu 2013, a je takrat tožena stranka na podlagi veljavnih predpisov ni bila dolžna povrniti tožeči stranki. Zato ti določili v obravnavanem primeru nedvomno učinkujeta za nazaj. Ker posegata v že zaključena pravna razmerja, gre za pravo retroaktivnost.
UPRS Sodba III U 59/2018-12Upravno sodiščeUpravni oddelek23.04.2021javni razpis - ukrep programa razvoja podeželja - nepovratna sredstva v kmetijstvu - odobritev nepovratnih sredstev - zahteva za izplačilo odobrenih sredstev - zavrnjen zahtevek za izplačilo sredstev - izpolnjevanje pogojev za pridobitev sredstev na podlagi javnega razpisa - načelo pravnomočnosti odločbe - zmotna uporaba materialnega pravaSplošne zakonske zahteve iz četrtega odstavka 56. člena ZKme-1, da mora zahtevek stranke za izplačilo izpolnjevati pogoje iz predpisov, javnega razpisa ali odločbe o pravici do sredstev, ni mogoče razumeti tako, da se pri preverjanju pogojev za izplačilo sredstev ponovno preverja tudi pogoj, ki se nanaša na sprejemljivost projekta. O tem se namreč odloči z odločbo o pravici do sredstev, ki je v konkretnem primeru že postala pravnomočna. Drugačna razlaga bi bila v nasprotju z institutom pravnomočnosti iz 158. člena Ustave RS. Skladnost osnutkov gradiv s predpisi Evropske unije ter določbami Javnega razpisa mora pred izvedbo aktivnosti ugotoviti in potrditi toženka, pri kateri mora biti zahtevek za odobritev vložen vsaj 10 dni pred izvedbo aktivnosti oziroma oddajo v tisk oziroma produkcijo. Toženka nato s t.i. obvestilom o ustreznosti potrdi ustreznost gradiva. Namen predhodnega potrjevanja je v tem, da se že v zgodnji fazi ugotavlja, ali osnutki gradiv upoštevajo...
VSRS Sodba X Ips 27/2018Vrhovno sodiščeUpravni oddelek05.02.2020nagrada za odvetniške storitve - višina nagrade odvetnika - znižana nagrada - brezplačna pravna pomoč - načelo enakosti - ustavnost zakonske ureditve - pomanjkljive navedbe - dopuščena revizija - zavrnitev revizijeDa bi Vrhovno sodišče lahko presodilo o tem, da se plačilo odvetnika neustavno razlikuje v tem, da se v primeru plačila odvetnikov iz sredstev proračuna zniža za polovico vrednosti po OT, za sodne izvedence, cenilce in tolmače pa ne, bi moral revident utemeljevati ter izkazati, da tako znižanje plačila odvetnika poseže v bistveno enak sistem plačil za dela sodnega izvedenca, cenilca ali tolmača na podlagi pravilnikov. To pa iz revizijskih navedb ne izhaja, niti navedeno ni samo po sebi (očitno) razvidno Vrhovnemu sodišču.
UPRS Sodba I U 2084/2018-12Upravno sodiščeUpravni oddelek07.01.2020brezplačna pravna pomoč - nagrada in stroški odvetnika - višina nagrade - nepopolna obrazložitev odločbe - absolutna bistvena kršitev določb postopkaSvoje stališče, da je izvajalec BPP v postopku vložil le eno vlogo, ne pa tisto število, za katero uveljavlja stroške, mora organ za BPP prepričljivo argumentirati, tj. pojasniti, zakaj šteje, da gre za eno vlogo (ali zato, ker je bila v fizični obliki vložena ena sama vloga, ali ker je vsebina vlog taka, kot jo ima ugovor, ali morda iz obeh razlogov, ali pa je razlog v čem drugem). Nadalje se lahko nagrada za sestavo obrazloženih dopisov, če po vsebini ne ustrezajo vlogi v sodnem postopku (so pa v postopku potrebni), priznava kot nagrada tudi po 46. členu OT. Po tej postavki se lahko prizna tudi končno poročilo stranki, ki ne more biti zajeto z nagrado za sestavo vloge pred ali med postopkom, saj gre za poročilo, izvedeno po tem, ko je postopek že končan. Ali je ta storitev v posameznem in s tem tudi v konkretnem primeru potrebna in kakšen je čas, potreben za njeno izvedbo, je odvisno od narave in zahtevnosti zadeve. Za kakšno zahtevnost gre, mora ugotoviti organ...
UPRS sodba I U 1733/2016Upravno sodiščeUpravni oddelek08.12.2016mednarodna zaščita – omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito – predaja odgovorni državi članici – Dublinska uredba III – nevarnost pobega – objektivni kriterijiNajmanj 3., 4. in 5. alineja prvega odstavka 68. člena ZTuj-2 ustrezajo objektivnim kriterijem za opredelitev pojma „nevarnosti pobega“ določene osebe skladno z zahtevami Uredbe Dublin III.Tožnik je državo zapustil samovoljno, še preden bi bilo o njegovi prošnji za mednarodno zaščito odločeno, kar nedvomno ustreza relevantni objektivni okoliščini nesodelovanja v postopku. Tožnik je nedovoljeno vstopil v Republiko Slovenijo, kar predstavlja naslednjo okoliščino, ki utemeljuje nevarnost pobega.Presoje sorazmernosti ukrepa omejitve gibanja sicer res ni mogoče opraviti izključno na podlagi splošnih okoliščin v zvezi z možnostmi izvajanja ukrepov na strani tožene stranke, vendar je s temi operativnimi razlogi mogoče in dopustno utemeljiti strožji ukrep omejitve gibanja ob ugotovljenih subjektivnih okoliščinah na strani tožnika.
VDSS Sklep Pdp 862/2017Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore16.11.2017umik tožbe - ustavitev postopka - odločitev o pravdnih stroških - konferenca s strankoPritožba utemeljeno opozarja na napačno odločitev o priznanju stroškov za konferenco s stranko in pregled dokumentacije v višini 200 točk, ki so vključeni v nagrado za sestavo odgovora na tožbo po tar. št. 19 v zvezi s tar. št. 18. Tožena stranka je te stroške priglasila v nasprotju z OT, to je z določbo tar. št. 39/1, po kateri je odvetnik upravičen do nagrade za konferenco s stranko in pregled dokumentacije le, če gre za samostojno storitev in ti stroški niso zajeti v drugih tarifnih številkah.
UPRS Sodba I U 2103/2017-9Upravno sodiščeUpravni oddelek02.04.2019nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila - tožbene novote - razveljavitev predpisa - exceptio illegalis - sprememba predpisa - zazidano stavbno zemljiščeZatrjevana nezakonitost Sklepa, ki je predpis materialnega prava, ne predstavlja navajanja oziroma uveljavljanja novih dejstev ali novih dokazov. Po razveljavitvi predpisa ali posameznih njegovih določb ne ''oživi'' prejšnja ureditev, ki je prenehala ob uveljavitvi sedaj razveljavljenih odločb. Predpis, ki mu je veljava prenehala, kljub temu, da se še uporablja, ne more biti predmet nadaljnjih sprememb in dopolnitev. Za potrebe odmere NUSZ za zazidana stavbna zemljišča ni mogoče šteti zemljišč, ki ne ustrezajo opisani opredelitvi takih zemljišč v ZGO-1 oziroma ni mogoče upoštevati opredelitve, kot izhaja iz ZSZ/84 in ki jo je uporabil organ v obravnavanem primeru.
VSRS Sodba II Ips 117/2018Vrhovno sodiščeCivilni oddelek06.06.2019načelo primarnosti prava EU - neposredna uporaba prava EU - načelo učinkovitosti prava EU - Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) - načelo pravne države - prepoved povratne veljave pravnih aktov (prepoved retroaktivnosti) - pogodba o štipendiranju - študij v tujini - zaposlitev v Republiki Sloveniji - kršitev pogodbe - vračilo štipendije - zapadlost terjatve - dopuščena revizijaIzpodbijano stališče sodišča druge stopnje, da tožbeni zahtevek za vračilo štipendije za doktorski študij še ni zapadel, je v skladu s 45. členom PDEU. Ker pogodbeno določilo, da se mora toženec v tridesetdnevnem roku zaposliti v Republiki Sloveniji, nesorazmerno omejuje temeljno svoboščino iz 45. člena PDEU, ga sodišče v skladu z načelom primarnosti in neposrednosti prava EU utemeljeno ni uporabilo. Odločitev sodišča druge stopnje je v skladu z načelom učinkovitosti prava EU (načelo "effet utile").
UPRS Sodba III U 81/2018-15Upravno sodiščeUpravni oddelek20.02.2020tujec - dovolitev zadrževanja - pravica do zasebnega in družinskega življenjaTožeča stranka ni dokazala dejanskih okoliščin, ki bi kazale na resničen obstoj pristnih in tesnih osebnih vezi med njo in zaročenko, ki bi kot take uživale varstvo v okviru pravice do družinskega življenja.
UPRS Sodba I U 899/2016-44Upravno sodiščeUpravni oddelek05.02.2019dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - javni zavod - podatki o porabi javnih sredstev - osebni podatki - avtorska in podjemna pogodbaIzpodbijana odločba predstavlja pravno podlago za razkritje osebnih podatkov, zato je bila toženka še pred odločitvijo o tem dolžna obvestiti vse posameznike, na katere se osebni podatki nanašajo in jim omogočiti udeležbo v postopku. Ker tega ni storila, je sodišče zaradi ugotovljene bistvene kršitve pravil upravnega postopka izpodbijano odločbo v ugodilnem delu odpravilo in zadevo v tem delu vrnilo toženki v ponovni postopek.
UPRS Sklep III U 25/2021-19Upravno sodiščeUpravni oddelek14.07.2021občinski prostorski načrt (OPN) - prostorski izvedbeni akt - splošni pravni akt - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - začasno zadržanje - zadržanje izvršitve upravnega akta - tožba v upravnem sporu - pravni interes za tožbo - zavrženje tožbe - neizkazan pravni interes - razlastitveni postopek - sprememba namenske rabe zemljiščaPresoja pravnega interesa za tožbo v primeru, ko jo vloži oseba iz 1. alineje tretjega odstavka 58. člena ZUreP-2, se opravi v skladu s kriteriji iz te zakonske določbe. Kot jasno izhaja že iz zakonskega besedila, sme takšna oseba vložiti tožbo zoper prostorski izvedbeni akt le zaradi varstva svojih pravic in pravnih koristi, ne pa zaradi varstva pravic oziroma pravnih koristi tretjih in/ali varstva javnega koristi. Za dopustno uveljavljanje varstva lastnih pravic in pravnih koristi v smislu 1. alineje tretjega odstavka 58. člena ZUreP-2 gre, če sta kumulativno izpolnjena dva pogoja: prvič, da izpodbijani prostorski izvedbeni akt (njegove sporne določbe) pomeni pravni temelj za določitev pravic ali obveznosti osebe, ki toži, in drugič, da ta oseba izkaže, da ima izpodbijani akt v izpodbijanem delu zanjo bistvene posledice. Ob tem morajo imeti sporne določbe akta vsebino, ki ima za stranko bistvene posledice v smislu, da zožujejo obseg njenih dosedanjih pravic ali pravnih...
VSK sodba I Cp 546/2016Višje sodišče v KopruCivilni oddelek31.01.2017zaznamba v zemljiški knjigi - zahteva za denacionalizacijo - solastninaZDen je predvidel postopke in roke, katerih so se morali poslužiti denacionalizacijski upravičenci, ki so želeli nacionalizirano premoženje pridobiti nazaj v svojo last in bi pravni prednik tožene stranke moral, če je menil, da je denacionalizacijski upravičenec, vložiti zahtevo za denacionalizacijo po predvidenem postopku in v predvidenih rokih. To obvezo je imel, četudi je bil v zemljiški knjigi formalno vknjižen kot lastnik, posebej, ker je vedel, enako toženec kot njegov pravni naslednik, da je bila nepremičnina razlaščena (zaznaba v zemljiški knjigi, za katero je toženec vedel, in to že najkasneje leta 1991) in torej ni lastnik.
UPRS Sodba II U 166/2018-16Upravno sodiščeUpravni oddelek14.05.2020nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila - komunalna opremljenost zemljišč - namembnost zemljišča - dejanska uporaba zemljišča - podatki o lastništvu nepremičnin - pridobivanje podatkov iz uradnih evidencPodlaga za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča je opredelitev nepremičnine za stavbno zemljišče v občinskih prostorskih aktih, njena komunalna opremljenost (oziroma možnost doseči tako opremljenost) in podatki iz zemljiškega katastra, zato njena dejanska uporaba ni bistvena. Uporaba, delitev in razpolaganje z nepremičnino v preteklosti na odločitev sodišča nima vpliva, prav tako vprašanje spremembe parcelnih meja, njihovo združevanje in razdruževanje, ki je v domeni pristojnih geodetskih organov.
UPRS Sodba II U 43/2016-17Upravno sodiščeUpravni oddelek13.09.2017dostop do informacij javnega značaja - univerza - javna služba - svetovanje - informacija javnega značajaPrimarna naloga fakultete, ki je članica državne univerze, je torej izvajanje javne službe v visokem šolstvu in zaradi opravljanja dejavnosti, ki sodijo v okvir te javne službe, fakulteta tudi prejema javna sredstva. Druge dejavnosti, tudi svetovalno, pa lahko fakulteta opravlja le, če s tem niso ovirane dejavnosti, ki pomenijo izvajanje javne službe, in če zagotovi povračilo stroškov, nastalih pri izvajanju teh dejavnosti. V tem pogledu je izvajanje (tudi) teh dejavnosti organa urejeno s predpisi javnega prava. V primeru, da navedene zahteve niso spoštovane, to pomeni, da so zaradi opravljanja drugih dejavnosti ovirane dejavnosti javne službe in da se javna sredstva namesto za izvajanje javne službe porabljajo za pokrivanje stroškov drugih dejavnosti. To pa pomeni, da se v odvisnosti od konkretnih okoliščin primera, ko gre za državno univerzo, določene zahtevane informacije lahko smatrajo tudi kot informacije javnega značaja po ZDIJZ.
VSRS Sodba X Ips 5/2020Vrhovno sodiščeUpravni oddelek27.05.2020dopuščena revizija - varnost in zdravje pri delu - upravno dovoljenje - pogoji za izdajo dovoljenja - pogoji za pridobitev delovnega dovoljenja - sprememba podzakonskega predpisa - sprememba pogojev - odvzem dovoljenja za opravljanje dejavnosti - retroaktivna določitev pravil - pravnomočnost in dokončnost upravne odločbe - poseg v pravnomočno odločbo - ugoditev reviziji - napačna uporaba materialnega pravaOdvzem pravnomočnega upravnega dovoljenja, ki velja za določen čas, zaradi zaostritve pogojev, ki jih na novo in drugače uveljavlja podzakonski predpis, ki je pričel veljati po izdaji upravnega dovoljenja, ni dopusten, če tak način posega v pravnomočno upravno odločbo o dovoljenju nima podlage v ustrezni zakonski ureditvi. Vrhovno sodišče pri tem dodaja še, da mora biti v takem primeru z ustrezno stopnjo predvidljivosti določen tudi okvir oziroma kriteriji za spreminjaje pogojev, ki bi lahko vplivali na pravni položaj imetnikov dovoljenj, saj ga k temu zavezujejo ustavna načela pravne države.
UPRS Sodba in sklep I U 2588/2018-13Upravno sodiščeUpravni oddelek31.12.2018mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - pridržanje za namen predaje - Dublinska uredba III - nevarnost pobega - nesodelovanje v postopku - begosumnostDoločil 1. in 3. alineje 2. odstavka 68. člena ZTuj-2 ni mogoče uporabiti kot objektivna kriterija za znatno begosumnost po Dublinski uredbi. "Nesodelovanje v postopku" se nanaša na nesodelovanje v postopku v tisti državi, ki izvaja postopek odstranitve oziroma v primeru Dublinske uredbe postopek predaje, ne pa na nesodelovanje tujca oziroma prosilca za azil v neki drugi državi članici na poti v Evropo ali celo v nečlanici EU. V izpodbijanem aktu pa tožena stranka tožniku očita nesodelovanje v postopku na Hrvaškem in niti ne v Sloveniji. Pojem "nesodelovanja v postopku" iz 5. alineje 1. odstavka 68. člena ZTuj-2 ne ustreza kriterijem natančnosti in predvidljivosti, zato take določbe po stališču Sodišča EU "ni mogoče uporabiti.16 Posledično to pomeni, da je izpodbijani akt nezakonit tudi z vidika člena 28(2) in člena 2(n) Dublinske uredbe ob tem, da sodišče ob presoji izpodbijanega akta in preko zaslišanja tožnika ni ugotovilo, da bi tožnik tako očitno izkazoval...
UPRS Sodba I U 976/2018-12Upravno sodiščeUpravni oddelek07.05.2020stavbno zemljišče - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - register nepremičnin - podatki iz uradne evidenceOrgan je upošteval podatke, ki izhajajo iz registra nepremičnin (v nadaljevanju REN). To pomeni, da je prvostopenjskemu organu treba pritrditi, da je v izpodbijani odločbi pravilno upošteval stanovanjsko površino 340,60 m2 kot podatek iz REN; taka uporaba je (bila) predpisana v prvem odstavku 218.c člena ZGO-1.

Izberi vse|Izvozi izbrane