Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 612cT1VJTIwNTgvMjAxNiZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZkYXRhYmFzZSU1QklFU1AlNUQ9SUVTUCZkYXRhYmFzZSU1QlZEU1MlNUQ9VkRTUyZkYXRhYmFzZSU1QlVQUlMlNUQ9VVBSUyZfc3VibWl0PWklRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkRpJnJvd3NQZXJQYWdlPTIwJnBhZ2U9NA==
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VSL sklep II Ip 1729/2016Višje sodišče v LjubljaniIzvršilni oddelek07.07.2016vročanje sodnih pisanj – fikcija vročitve – vročitev obvestila o prispelem sodnem pismu – vložitev pisanja v predalčnik – nastop fikcije vročitveV primeru vročitve sodnega pisanja s fikcijo je za ugotovitev datuma vročitve bistven podatek, kdaj je bilo stranki v njenem hišnem predalčniku puščeno obvestilo o prispeli sodni pošti. Ta podatek je razviden iz obvestila sodišču o opravljeni vročitvi, ki ima naravo vročilnice, vročilnica pa ima kot dokaz opravljene vročitve vse elemente javne listine in zato dokazuje resničnost tistega, kar je v njej potrjeno. V primeru, ko stranka v 15 dnevnem roku od prejema obvestila pošte ne dvigne, nastopi fikcija vročitve z iztekom 15 dnevnega roka od puščenega obvestila. To pa tudi pomeni, da za tek roka ni pomembno, kdaj je bila pošiljka ali puščena v hišnem predalčniku oziroma zaradi neustreznega in neuporabnega hišnega predalčnika vrnjena sodišču, saj se s tem, ko se sodna pošiljka že po opravljeni vročitvi pusti v uporabnem predalčniku stranke, zagotovi le večja dejanska verjetnost, da se bo naslovnik s pisanjem seznanil.
VSRS Sodba II Ips 49/2017Vrhovno sodiščeCivilni oddelek06.09.2018povrnitev premoženjske škode - odškodninska odgovornost države za delo sodnika - sojenje v razumnem roku - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost ravnanja sodnika - ravnanje s profesionalno skrbnostjoProtipravnost ravnanja je pravni standard, ki ga v vsakem posameznem primeru napolnjuje sodna praksa. V zvezi z ravnanjem sodnika pri njegovem delu je bilo tako že zavzeto stališče, da je treba pri presoji o protipravnosti ravnanja izhajati iz same narave sodniškega dela, zato pojma protipravnosti ni mogoče enačiti z vsemi razlogi, zaradi katerih je lahko sodna odločba spremenjena ali razveljavljena v postopku z rednimi in izrednimi pravnimi sredstvi. Vsaka zmotna uporaba materialnega prava ali kršitev določb postopka še ne pomeni protipravnega ravnanja, temveč o sodnikovem protipravnem ravnanju tako govorimo takrat, ko gre za kvalificirano stopnjo napačnosti, ko na primer sodnik ni uporabil povsem jasne določbe zakona ali je predpis namerno razlagal v nasprotju z ustaljeno sodno prakso oziroma ko gre za druge grobe kršitve pravil postopka oziroma sodniške dolžnosti. Ravnanje nosilcev oblasti je protipravno takrat, ko odstopa od običajne metode dela in službene dolžnosti...
VSC Sklep Cp 376/2020Višje sodišče v CeljuCivilni oddelek11.11.2020stečaj zapuščine brez dedičev - omejitev dedovanja - zapuščina brez dedičaČe torej zapuščinsko sodišče ne izda sklepa o dedovanju, ker ni dedičev, tudi ne odloči o omejitvi dedovanja. Ker pa je zapuščina prešla v stečajno maso že s trenutkom zapustnikove smrti (prvi odstavek 417.d člena ZFPPIPP), ker ni dedovanja in ker je potrebno določbe 128. člena ZD uporabiti v povezavi z relevantnimi določbami ZFPPIPP, je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo 128. člen ZD in je materialnopravno zmotno odločilo v točkah II in III izreka ter posledično tudi v točki IV izreka, ko je z napadenim sklepom iz zapuščine izločilo del zapustnikovega premoženja v korist M. in preneslo v stečajno maso zapuščine brez dedičev po zapustniku le preostanek zapuščine.
VDSS Sodba Psp 61/2018Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za socialne spore10.05.2018starostna pokojnina - ponovna odmeraOdločba o ponovni odmeri pokojnine iz 4. točke izreka ustavne odločbe (U-I-239, Up-1169/12 z dne 26. 3. 2015) učinkuje od prvega dne naslednjega meseca od njene izdaje, če je bil postopek uveden po uradni dolžnosti oziroma prvega dne naslednjega meseca po dani zahtevi, če je bila dana zahteva.
VDSS Sklep Psp 138/2018Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za socialne spore13.09.2018zavrženje tožbe - ponovna odmera starostne pokojnine - preuranjena tožba - molk organaČeprav je rok za odločitev o pritožbi zoper sklep z dne 18. 10. 2016, vloženi 3. 11. 2016, res potekel pred vložitvijo tožbe, to še ne pomeni, da so izpolnjene procese predpostavke iz 72. člena ZDSS-1. Tožnica je tožbo zoper sklep z dne 18. 10. 2016 vložila, ne da bi pred tem pri tožencu po poteku roka za izdajo dokončne odločbe, torej odločitve o pritožbi zoper sklep z dne 18. 10. 2016, zahtevala izdajo dokončnega posamičnega upravnega akta. Zato v obravnavanem primeru pogoji za dopustnost tožbe zaradi molka organa niso izpolnjeni, temveč je tožba preuranjena in je posledično z izpodbijanim sklepom zakonito zavržena.
VDSS Sodba Psp 211/2018Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za socialne spore21.06.2018dodatek za pomoč in postrežbo - smrt upravičenca - prehod terjatve - dedič - aktivna legitimacijaDodatek za pomoč in postrežbo, opredeljen v 99. členu ZPIZ-2 je nedvomno osebna pravica, ki je ni mogoče prenesti na drugega in ne podedovati in tudi ni v pravnem prometu (enako je strogo osebne narave tudi nepremoženjska škoda). Prvotno oziroma pred spremenjenim stališčem, je tudi Vrhovno sodišče RS v sodbi opr. št. VIII Ips 156/2010 z dne 4. 10. 2011 in v drugih, na katere se je sklicevalo sodišče prve stopnje v sklepu opr. št. II Ps 406/2017 z dne 21. 7. 2017 zavzelo drugačno stališče, pa ga je potem spremenilo v sodbi opr. št. II Ips 58/2015 z dne 10. 11. 2016 na podlagi odločbe Ustavnega sodišča RS z dne 28. 9. 2016. V konkretnem primeru je dedič pokojne A.A., B.B. v tem sporu aktivno legitimiran. Z dnem pokojničine smrti 28. 4. 2017, ker se dedovanju ni odpovedal, je vstopil v to pravdo. S tem je vstopil v vsa zapustničina pravna razmerja. Ker je sodišče prve stopnje pravilno izhajalo iz stališča pritožbenega sodišča, da bo zapustničina terjatev iz...
UPRS sodba I U 1638/2015Upravno sodiščeUpravni oddelek15.02.2017disciplinski postopek - kršitev študijskih obveznosti - izrek ukora - avtonomija univerzeOpredelitev tožnikovih dejanj kot plagiat ali kot prisvajanje tujega dela ali kot zamolčevanje soavtorja pri delu izpitnih obveznosti, predstavlja oceno univerzitetnega organa tožene stranke, v katero sodišče zaradi avtonomije univerze lahko poseže samo preko t.i. testa očitne nerazumnosti. Vprašanje, v kolikšnem delu je bil tožnik pri posamezni domači nalogi udeležen samostojno in ali mu je dejansko mogoče očitati, da 4. domača naloga ni rezultat njegove lastne ustvarjalnosti, je tako prepuščeno polju proste presoje toženi stranki in po oceni sodišča, v konkretnem primeru ni očitno nerazumno; pri tem pa tožena stranka ni vezana na avtorsko pravo.
UPRS Sodba I U 1196/2017-23Upravno sodiščeUpravni oddelek14.05.2019stroški postopka - načelo zakonitosti v upravnem pravu - pravnomočnost - preuranjena izdaja sklepa - preuranjena odločitev - preuranjena odmera nagrade - tarifa za kabelsko retransmisijo avtorskih delToženec je s tem, ko je v obravnavani zadevi, upoštevaje datum izdaje izpodbijanega sklepa (12. 4. 2017), odločil na podlagi v času odločanja oziroma izdaje izpodbijanega sklepa neveljavnih določb ZASP (157c. člen), kršil načelo zakonitosti (6. člen ZUP). V skladu s tem načelom bi namreč moral odločiti o stroških postopka na podlagi zakona, veljavnega v času izdaje izpodbijanega sklepa, torej na podlagi 55. člena ZKUASP. Ker je upoštevaje določbo šestega odstavka 55. člena ZKUASP pogoj za odločanje o stroških postopka pravnomočnost odločbe o glavni stvari, toženec pa je z izpodbijanim sklepom odločil o stroških predmetnega postopka še preden je postala odločba o glavni stvari pravnomočna, kar med strankami niti ni sporno, je izpodbijana odločitev o stroških preuranjena in v nasprotju z določbo šestega odstavka 55. člena ZKUASP.
UPRS Sodba I U 1147/2017-29Upravno sodiščeUpravni oddelek14.05.2019stroški postopka - pravna podlagaToženec je v predmetni zadevi odločil o stroških postopka na podlagi določb ZASP, torej na podlagi 157c. člena tega zakona. V zvezi s tem sodišče ugotavlja, da je 22. 10. 2016 pričel veljati ZKUASP, ki v prvi alineji prvega odstavka 87. člena izrecno določa, da z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati (med drugim) VI. poglavje ZASP, v okvir katerega pa sodi tudi 157c. člen. To pomeni, da je toženec s tem, ko je v obravnavani zadevi upoštevaje datum izdaje izpodbijanega sklepa (12. 4. 2017) odločil na podlagi v času odločanja oziroma izdaje izpodbijanega sklepa neveljavnih določb ZASP (157c. člen), kršil načelo zakonitosti. Pogoj za odločanje o stroških postopka je pravnomočnost odločbe o glavni stvari, toženec pa je z izpodbijanim sklepom odločil le o stroških predmetnega postopka še preden je postala odločba o glavni stvari št. 31229-2/2012-101 z dne 22. 3. 2017 pravnomočna, kar med strankami niti ni sporno, zato je izpodbijana odločitev o stroških...
VDSS Sodba Psp 449/2017Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za socialne spore04.01.2018ponovna odmera starostne pokojnine - neprava obnova postopkaOdločba, izdana po uradni dolžnosti o novi odmeri starostne pokojnine, lahko učinkuje le za naprej.
VSM sodba IV Kp 1412/2016Višje sodišče v MariboruKazenski oddelek02.03.2017bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - obrazloženost sodne odločbe - kršitev kazenskega zakona - konkretizacija kršitev - zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - dokazna ocena - dokazanost krivde - odločba o kazenski sankciji - denarna kazen - odmera kazniDokazanost krivde in odločba o kazenski sankciji.
UPRS Sklep I U 1915/2019-11Upravno sodiščeUpravni oddelek30.06.2020javni natečaj - neizbira na delovno mesto - pravni interes - izboljšanje pravnega položaja - zavrženje tožbeTožnica v obravnavanem primeru pravnega interesa ne izkazuje več. Kot izhaja iz odgovora na tožbo toženke (na katerega se tožnica ni odzvala), se bo (je) natečajni postopek (v okviru katerega je bil izdan izpodbijani sklep) ponovil. To pomeni, da se bo (je) tožnica imela možnost nanj prijaviti in ponovno kandidirati za isto delovno mesto. Zakonitosti tega (ponovnega) natečajnega postopka pa v okviru tega upravnega spora ni mogoče presojati. Glede na povedano si s predmetno tožbo svojega pravnega položaja ne more izboljšati.
UPRS Sodba II U 141/2018-23Upravno sodiščeUpravni oddelek15.03.2021davčna izvršba - denarna kazen - izvršba s prisilitvijo - lastnik - vročitev - naslov za vročanjeLastništvo na predmetnem zemljišču se je spremenilo po izdaji in izvršljivosti inšpekcijske odločbe. Odločilno je dejstvo za izdajo izpodbijanega sklepa, da pritožnik do izteka dodatnega roka navedene obveznosti ni izpolnil.
UPRS Sodba I U 1737/2020-6Upravno sodiščeUpravni oddelek14.01.2021varstvo okolja - okoljevarstveno soglasje - stranski udeleženec - pravni interes - pravočasnost zahteveZa odločitev je bistveno, da osebe, ki zahtevajo vstop v postopek z izkazovanjem pravnega interesa, niso v enakem položaju kot osebe iz drugega odstavka 64. člena ZVO-1, za katere velja zakonska domneva, da izkazujejo pravni interes že na podlagi dejstva, da na vplivnem območju stalno prebivajo oziroma so lastniki nepremičnin. Tem namreč v svoji zahtevi za vstop v postopek pravnega interesa ni treba posebej izkazovati, osebe, ki pravni interes šele uveljavljajo, pa morajo v skladu z drugim odstavkom 142. člena ZUP v svoji vlogi določno navesti, v čem je njihov pravni interes, in, če je mogoče, predložiti tudi dokaze. Nepravilno je toženkino stališče, da je treba tudi v primeru, ko oseba vstop v postopek zahteva z izkazovanjem pravnega interesa, upoštevati rok iz tretjega odstavka 64. člena ZVO-1, saj se ta določba nanje izrecno niti ne nanaša.
UPRS Sodba I U 2378/2017-12Upravno sodiščeUpravni oddelek02.04.2019dodelitev sredstev za odpravo posledic škode v kmetijstvu - državna pomoč - višina finančne pomoči - izplačilo zavarovalnineTožnik neutemeljeno ugovarja, da bi moral organ pri uporabi drugega odstavka 16. člena ZUOPPSKP upoštevati le tisti del zavarovalnine, ki mu je bila izplačana zaradi pozebe. Namen ZUOPPSKP je bil v zagotovitvi državne pomoči upravičencem za škodo, ki jim je nastala zaradi pozebe in snega, kot izhaja iz 1. člena ZUOPPSKP. Torej je treba pri ugotavljanju višine izplačil zavarovanih zneskov upoštevati le izplačila za škodo, ki jo je dobil upravičenec izplačano iz tega naslova.
VSRS Sodba I Ips 24297/2016Vrhovno sodiščeKazenski oddelek01.02.2018relativna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - predobravnavni narok - premoženjskopravni zahtevek - procesne pravice oškodovanca - določnost premoženjskopravnega zahtevkaZgolj naslovitev dela dopisa kot premoženjskopravni zahtevek ob taki vsebini, ne da bi bil v njem podan kakršenkoli premoženjskopravni zahtevek, ne zadošča za zaključek, da je bil tak zahtevek podan. Glede na to, da premoženjskopravni zahtevek sploh ni bil postavljen, bi moralo sodišče na podlagi drugega odstavka 285.č člena ZKP oškodovancu sporočiti, da ima pravico biti navzoč na naroku za izrek kazenske sankcije ter uveljavljati pravice, ki jih ima po določbah ZKP na glavni obravnavi. Zakonska ureditev je namreč taka, da dolžnost sodišča seznaniti oškodovanca z njegovimi pravicami, povezanimi z uveljavljanjem premoženjskopravnega zahtevka zamejuje na primere, ko oškodovanec ni vabljen kot priča in še ni bil obveščen o možnosti, da sme podati premoženjskopravni zahtevek.
VSL Sklep II Cp 1931/2019Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek20.11.2019zavarovanje dokazov pred pravdo - predlog za zavarovanje dokazov - (ne)dovoljen dokaz - pridobitev podatkov - pridobitev podatkov brez privolitve - pridobitev podatkov o osebi - osebni podatki - pravica do zasebnosti - pravica do informacijske zasebnosti - zbiranje osebnih podatkov - nedovoljeno zbiranje osebnih podatkov - dokaz, pridobljen s kršitvijo pravice do zasebnosti - dokaz, pridobljen s kršitvijo z ustavo določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin - posebej utemeljeni razlogiKer je podatek o lokaciji mobilnega telefona osebni podatek, se sme zbirati le ob predpostavki, da je v zakonu določno opredeljeno, da se sme zbirati in obdelovati, in za kakšen namen jih je dovoljeno uporabiti. Namen zbiranja mora biti ustavno dopusten oziroma legitimen, zbirati pa se smejo le podatki, ki so primerni in nujno potrebni za uresničitev zakonsko opredeljenega namena. Dopustno je tudi zbiranje podatkov, za katere oseba da privolitev. Pritožnica ne trdi, da je nasprotni udeleženec privolil v to, da družba Google zbira lokacijske podatke v zvezi z njegovim prenosnim telefonom. Prav tako ni izkazano, da bi imela zakonsko podlago za zbiranje in še manj, da bi bil določen namen uporabe in da so lokacijski podatki nujno potrebni za dosego tega namena. Še več: pritožnica je celo izrecno navedla, da ni jasen namen, za katerega naj bi družba Google uporabila te podatke. Ni torej niti verjetno izkazano, da bi bil podatek, katerega pridobitev zahteva pritožnica, pridobljen...
UPRS sodba I U 1837/2016Upravno sodiščeUpravni oddelek18.04.2017mednarodna zaščita - subsidiarna oblika zaščite - prosilec iz Afganistana - mladoletnik brez spremstva - postavitev zakonitega zastopnika - načelo otrokove največje koristi - neenako obravnavanje - obrazložitev odločbe - časovna zamuda pri vložitvi prošnje - načelo materialne resniceZ vidika varovanja načela največje otrokove koristi je pomemben ugovor neenakega obravnavanja v zvezi s subsidiarno zaščito, na katerega tožena stranka v odgovoru na tožbo ni odgovorila. Tudi iz izpodbijane odločbe ni razvidno, ali je morebiti tožena stranka spremenila politiko vračanja mladoletnikov brez spremstva v Afganistan. Vendar primerjava primerljivih zadev z obravnavano zadevo pokaže, da ni mogoče zaključiti, da bi tožena stranka tožnika neenako obravnavala glede na predhodne zadeve v bistveno primerljivih okoliščinah v zvezi s podeljevanjem subsidiarne zaščite. V okoliščinah kot so v konkretnem primeru časovna zamuda mladoletnika brez spremstva ne more igrati nobene pomembne vloge v dokazni oceni o verodostojnosti tožnikovega strahu pred preganjanjem ali resno škodo bodisi z vidika prvega kriterija (notranja nekonsistentnost med tožnikovimi izjavami v postopku in njegovimi ravnanji pred začetkom postopka), bodisi z vidika tretjega kriterija za oceno...
UPRS Sodba II U 386/2016-10Upravno sodiščeUpravni oddelek28.11.2018odvzem magistrskega naslova - pogoji za odvzem naslova - presoja izvirnosti dela - retroaktivnost - avtonomija univerze - uporaba ZUPMagistrska naloga je študentova individualna intelektualna stvaritev, ki je pisno izražena in je rezultat znanstvenoraziskovalnega dela kandidata, ter pomeni prispevek k znanosti in stroki na izbranem področju. Študent krši vsebinske zahteve pri sestavi naloge, če naloga ne izpolnjuje pogojev (44. in 45. člen Pravilnika o pripravi in zagovoru doktorske disertacije na UP) ali če vsebuje prepisana besedila drugih avtorjev, brez navedbe avtorja.
UPRS sodba in sklep I U 332/2017Upravno sodiščeUpravni oddelek24.02.2017dovoljenje za začasno prebivanje - združitev družine - načelo varovanja otrokovih koristi - načelo sorazmernosti - umik vloge - zmotaTožnica je v pritožbi zoper prvostopenjski sklep uveljavljala obstoj okoliščin, s katerimi je utemeljevala, da je bila pred izdajo izpodbijanega sklepa nepravilno poučena, češ da je najbolje, če vloge umakne, saj ob tem ni bila tudi obveščena, da bo posledica umika vlog za podaljšanje dovoljenja za bivanje njenega sina, obveznost, ki bo naložena sinu, da v kratkem roku zapusti Slovenijo in da je zato treba njeno vlogo o umiku šteti za dano v zmoti. Sodišče ugotavlja, da ugovora zmote pri podaji vloge o umiku pritožbeni organ ni obravnaval in se do njega ni opredelil. Druga samostojna in hujša napaka tožene stranke je v tem, da tožena stranka sploh ne omenja načela varovanja otrokovih koristi.Tretja napaka tožene stranke v povezavi z drugo pa je v tem, da tožena stranka tudi ni upoštevala pravice mladoletnega otroka do varstva pred nesorazmernim posegom v njegovo družinsko življenje z mamo.

Izberi vse|Izvozi izbrane