Dokument Sodišče Oddelek Datum Institut Jedro VSL Sodba in sklep I Cpg 299/2020 Višje sodišče v Ljubljani Gospodarski oddelek 19.11.2020 podjemna pogodba - predmet podjemne pogodbe - čiščenje bolniških prostorov - podjemnikove obveznosti - obveznost izvršiti delo - način izvedbe del - zahtevana izobrazba - odgovornost za napake izvršenega posla - obligacija rezultata - stvarne napake - grajanje napak - pravočasnost grajanja napake - zahtevek na znižanje plačila - trditveno in dokazno breme - materialno procesno vodstvo - tek zakonskih zamudnih obresti Iz prvega odstavka 626. člena OZ izhaja, da je podjemnik dolžan delo izvršiti po dogovoru in po pravilih posla. To pomeni, da v kolikor se pogodbeni stranki dogovorita glede načina izvajanja storitev, ki so predmet podjemne pogodbe, in je izvajalcu znan specifično izražen končni interes naročnika, je izvajalec pri načinu izvajanja svojih storitev vezan na dogovorjen način izvajanja storitev in je z njim omejen. Navodila naročnika podjemniku tako lahko postanejo opredelilni element vsebine izpolnitve podjemnika in odstopanje od teh pogojev pomeni nepravilnost v izpolnitvi. UPRS Sodba I U 400/2018-10 Upravno sodišče Upravni oddelek 12.02.2019 kmetijsko zemljišče - javna dražba - odobritev pravnega posla Način uveljavljanja zakonite predkupne pravice, določene v 23. členu ZKZ, je mogoč le v okviru izvršilnega postopka, tako da tudi vrstni red kupcev, kadar je predkupnih upravičencev več, ugotavlja sodišče. VSL Sodba I Cpg 856/2017 Višje sodišče v Ljubljani Gospodarski oddelek 27.09.2018 stvarni vložek - odpust dolga - stroški postopka - vsaka stranka krije svoje stroške postopka Tožeča stranka je torej trdila, da naj bi tožena stranka dala vložek v smislu 475. člena ZGD-1, in sicer kot stvarni vložek. Za to bi bilo treba spremeniti družbeno pogodbo tožeče stranke. Tega že tožeča stranka ni trdila. Izpovedi in zaslišanja prej navedenih oseb pa tudi niso izkazala prav ničesar, kar bi kazalo na to, da bi tožena stranka takšen izdatek nameravala napraviti za vložek v smislu 475. člena ZGD-1. Prvostopenjsko sodišče ni ugotovilo, da bi stranki Pogodbe o sodelovanju pri projektu kadarkoli poskusili spremeniti družbeno pogodbo tožeče stranke. Že glede na to okoliščino zaslišanja in izpovedi navedenih prič niso potrdili trditev tožeče stranke.
Pritožbeno sodišče v izjavah U. P., D. P. in F. K. tudi sicer ne najde ničesar takšnega, kar bi potrjevalo trditve tožeče stranke o vložku v smislu določb ZGD-1, niti ne o dogovoru o vložku posebne vrste (sui generis). Kakšen naj bi takšen dogovor o vložku posbne vrste bil tožeča stranka... VDSS sklep Psp 321/2016 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za socialne spore 07.07.2016 tožba – sestavine – nepopolna tožba – nejasna tožba Pritožnikova vloga „Pravno odškodninski zahtevek“ je nepopolna, saj nima določno postavljenega dajatvenega zahtevka. Tožnik tudi po pozivu sodišča, da nejasno in nepopolno vlogo popravi tako, da jo označi kot tožbo, postavi jasen in določen tožbeni zahtevek, o katerem naj odloči sodišče, da navede številko in datum morebitne izpodbijane odločbe oziroma pojasni tožbeni zahtevek glede vtoževane odškodnine ter izkaže elemente odškodninske odgovornosti, vloge ni dopolnil tako, da bi bila sposobna za obravnavo. Zato je pravilno zavržena (5. odstavek 108. člena ZPP). UPRS Sodba II U 369/2018-32 Upravno sodišče Upravni oddelek 04.02.2020 neposredna plačila v kmetijstvu - plačilne pravice - pravica do izjave v postopku - kršitev pravice do izjave Med strankama upravnega spora je sporna odločitev prvostopenjskega organa, ki je zavrnil izplačilo plačilnih pravic na podlagi ugotovitve, da je tožnika šteti kot namernega čezmernega prijavitelja, v smislu 32. člena Uredbe o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2014.
Ker je tožena stranka v pritožbenem postopku, skladno s pooblastilom iz prvega odstavka 251. člena ZUP, sama ugotavljala (v okviru pritožbenih navedb) dejansko stanje, bi po presoji sodišča morala upoštevati določbo 9. člena ZUP in stranki dati možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo, preden se izda odločba. VDSS sklep Pdp 1073/2016 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore 05.01.2017 zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi – zavarovanje nedenarne terjatve – verjetno izkazana terjatev – narok – pravica do ugovora – redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi Po uveljavljani sodni praksi je možno predlagati začasno odredbo za zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi v primeru, ko pogodba o zaposlitvi, ki je bila odpovedana, še ni prenehala veljati. Če je že prišlo do prenehanja pogodbe o zaposlitvi, potem ni mogoče zadržati učinkovanja tega prenehanja. Takšno stališče je pritožbeno sodišče zavzelo v več svojih odločbah . Te so bile sicer sprejete v času prej veljavnega ZDR, pri čemer so se nanašale na druge oblike odpovedi pogodb o zaposlitvi (in sicer praviloma na izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi), pri katerih je pogodba o zaposlitvi delavcu že prenehala pred vložitvijo predloga za izdajo začasne odredbe, zato zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe ni bilo več mogoče, razen če bi prišlo do zadržanja učinkovanja prenehanja odpovedi na podlagi 113. člena ZDR-1, ki velja le za predstavnike delavcev, oziroma pod pogoji iz 2. odstavka 215. člena ZDR-1. Zmotno je stališče... VDSS sklep Pdp 1071/2016 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore 05.01.2017 zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi – zavarovanje nedenarne terjatve – verjetno izkazana terjatev – narok – pravica do ugovora – redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi Po uveljavljeni sodni praksi je možno predlagati začasno odredbo za zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi v primeru, ko pogodba o zaposlitvi, ki je bila odpovedana, še ni prenehala veljati. Če je že prišlo do prenehanja pogodbe o zaposlitvi, potem ni mogoče zadržati učinkovanja tega prenehanja. Takšno stališče je pritožbeno sodišče zavzelo v več svojih odločbah. Te odločbe so bile sicer sprejete v času prej veljavnega ZDR, pri čemer so se nanašale na druge oblike odpovedi pogodb o zaposlitvi (praviloma na izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi), pri katerih je pogodba o zaposlitvi delavcu prenehala že pred vložitvijo predloga za izdajo začasne odredbe. Zato zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe ni več mogoče, razen če bi prišlo do zadržanja učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi na podlagi 113. člena ZDR-1 (ki velja le za predstavnike delavcev) oziroma pod pogoji iz drugega odstavka 215. člena... UPRS Sodba III U 3/2017-7 Upravno sodišče Upravni oddelek 18.04.2019 nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila - razveljavljen zakon - vrednost točke Predpis, ki mu je veljava prenehala, kljub temu, da se še uporablja, ne more biti predmet nadaljnjih sprememb in dopolnitev. Iz tega izhaja, da se lahko uporablja le v vsebini, kakršna je veljala ob prenehanju njegove veljave. Navedeno velja tudi glede spreminjanja (določanja nove) vrednosti točke. Zato v obravnavani zadevi ni bilo pravne podlage, da bi se z ugotovitvenim sklepom na novo določala vrednost točke za odmero NUSZ za leto 2015, ampak ugotovitveni sklep lahko pomeni zgolj uporabo določb Odloka o revalorizaciji predhodno določene vrednosti točke. UPRS Sklep I U 2383/2018-16 Upravno sodišče Upravni oddelek 05.11.2019 detektivska dejavnost - disciplinski postopek - ustavitev postopka - zastaranje - nosilec javnih pooblastil - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe Določitev o ustavitvi disciplinskega postopka pred ČR DeZRS nima značaja upravnega akta. Tudi v primerljivih primerih vodenja disciplinskih postopkov zoper odvetnike pred disciplinsko komisijo Odvetniške zbornice zaradi izrekanja ukrepov je Vrhovno sodišče zavzelo stališče, da v teh primerih ne gre za izvrševanje nalog, ki bi bile organu podeljene z javnim pooblastilom. Enako stališče je v sodni praksi uveljavljeno glede odločitev disciplinske komisije Notarske zbornice.
Upravni odbor zbornice detektivu z upravno odločbo odvzame licenco za opravljanje detektivske dejavnosti, če mu je z dokončno odločbo izrečen disciplinski ukrep odvzema licence za opravljanje detektivske dejavnosti.
Četudi torej častno razsodišče po izvedenem postopku ugotovi najhujšo kršitev in izreče disciplinski ukrep odvzema licence za opravljanje dejavnosti, ta disciplinski ukrep (še) ne bi posegal v položaj detektiva, saj do odvzema licence še ne pride. Upravno odločbo, s katero bi na... UPRS Sodba IV U 11/2017-26 Upravno sodišče Upravni oddelek 04.12.2018 tožba v upravnem sporu - pasivna legitimacija - avtonomija državne univerze - zavrnitev doktorata Sodišče je v upravnih sporih članici državne univerze na podlagi 58. člena Ustave ter druge alineje drugega odstavka 6. člena in četrtega odstavka 10. člena Zakona o visokem šolstvu že priznalo sposobnost samostojnega vlaganja tožbe v upravnem sporu. To pomeni, da je tudi članica državne univerze lahko samostojno tožena v upravnem sporu.
Sodišče ugotavlja, da v upravnem sporu ni mogoče izpodbijati strokovne ocene doktorske disertacije, na podlagi katere je sprejeta odločitev, da se kandidatova (v konkretnem primeru tožničina) doktorska disertacija zavrne. Gre namreč za strokovno pedagoško opravilo, pri katerem mora imeti pristojni organ tožene stranke vso avtonomijo in v njegova stališča glede tega vprašanja sodišče ne more posegati ali jih presojati. UPRS Sodba in sklep I U 217/2018-10 Upravno sodišče Upravni oddelek 13.12.2018 nadomestilo za odmero stavbnega zemljišča - odmera nadomestila - komunalna opremljenost stavbnega zemljišča - dovozna pot - funkcionalno zemljišče k stavbi Nikjer ni določeno, da po „funkcionalnem zemljišču“ ne more potekati tudi dovozna pot, da bi obstajale kakšne druge ovire za takšno pot, pa tožnica niti ne navaja. VSRS Sodba X Ips 131/2017 Vrhovno sodišče Upravni oddelek 03.09.2019 dovoljena revizija zaradi pomembnega pravnega vprašanja - pravni interes za revizijo - izvolitev v naziv višji predavatelj - postopek izvolitve v naziv - avtonomija državne univerze - obrazloženost odločbe - meje sodne presoje - diskrecijsko odločanje - neenotna sodna praksa upravnega sodišča - merila za izvolitev v naziv - izvirna pristojnost - sodba presenečenja Univerza o izvolitvah v nazive ne odloča na podlagi javnega pooblastila, saj ne gre za nalogo državne uprave, ki bi jo z zakonom ali na podlagi zakona prenesli nanjo (121. člen Ustave), temveč za nalogo, ki izvirno sodi v samo jedro univerzitetne avtonomije in je po naši ustavni ureditvi upravni organi ne smejo izvrševati. Prav tako pa tudi oseba, ki je v tak naziv izvoljena, ne prejme nobenega oblastvenega ali javnopravnega upravičenja v razmerju do tretjih oseb, zato tudi ne gre za odločanje o javnopravni zadevi, ki bi med njo in univerzo kot odločevalcem vzpostavilo, preoblikovalo ali ukinilo javnopravno razmerje.
V primeru volitev v navedene nazive gre za strokovno in ne za oblastveno pravno presojo, glede katere bi bila toženi stranki podeljena upravna diskrecija skladno z ZViS.
V obravnavani zadevi torej ne gre za spor zoper upravno odločbo ali drug javnopravni, enostranski, oblastveni posamični akt, izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije, s katerim je organ... UPRS sodba in sklep I U 858/2015 Upravno sodišče Upravni oddelek 05.10.2016 napredovanje državnega tožilca - pogoji za napredovanje - položaj svetnika - interventna zakonodaja ZSS v 27. členu določa, da za napredovanje vrhovnih sodnikov na položaj svétnika zadostuje devet let dela na omenjeni funkciji in pozitivna ocena službe, nikjer pa ne govori še o kakšnih drugih pogojih (kot je to primer sodnikov oziroma tožilcev ostalih stopenj v primerih napredovanj na položaj svétnika). Njihovo napredovanje tako ni vezano na pogoje napredovanj v višji plačni razred, zato se interventna zakona, ki ju je pri odločanju uporabila tožena stranka, na primer tožnice ob uporabi omenjenih metod razlage ZSS ne nanašajo. UPRS Sodba I U 230/2017-29 Upravno sodišče Upravni oddelek 10.04.2019 vpis na fakulteto - avtonomija univerze - pogoji za vpis - pasivna legitimacija - litispendenca Sodišče izpodbijani akt presoja s procesnega vidika, v materialnem smislu pa samo toliko, kolikor gre za pravico do enakega dostopa do izobraževanja na visokošolskih zavodih pod enakimi pogoji.
Tožnik niti ne zatrjuje, da bi imel, v skladu z določbami Razpisa za vpis v podiplomske doktorske študijske programe 3. stopnje Univerze na Primorskem v študijskem letu 2016/2017, izpolnjene pogoje, in sicer vsaj polovico obveznosti po ECTS s predhodnega študijskega programa, ki se nanašajo na obvezne predmete drugega študijskega programa. To pa pomeni, da sta organa obeh stopenj v tej zadevi, ob upoštevanju citiranih določb Razpisa, odločila pravilno. UPRS Sodba I U 963/2019-11 Upravno sodišče Upravni oddelek 14.05.2020 nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila - dejanska raba zemljišč - namen uporabe nepremičnine - stanovanje - podatki iz uradnih evidenc Nepravilno je stališče tožnika, da mu je bil NUSZ za prostor št. 669-2, torej stanovanjski prostor, odmerjen napačno, ker gre za neizdelan, nestanovanjski objekt, ki ni primeren za bivanje. Glede na navedene pravne podlage ni pravno upoštevno, ali so stanovanjski prostori dejansko uporabljeni za bivanje oziroma primerni za bivanje. Za odmero NUSZ je bistvenega pomena tista raba stavbe, ki se po izrecni določbi prvega odstavka 218c. člena ZGO-1 ugotavlja na podlagi evidentiranih podatkov katastra stavb. Odločilen je torej tisti namen rabe, ki je določen v REN. VDSS sodba Psp 177/2016 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za socialne spore 23.06.2016 predčasna pokojnina - odmera - višina Sodišče prve stopnje je utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek za odpravo izpodbijanih upravnih odločb, saj je bila v predsodnem postopku tožniku predčasna pokojnina odmerjena v zakoniti višini. Tožniku je bila priznana pravica do predčasne pokojnine, ker je tožnik dopolnil 58 let in 8 mesecev starosti ter 40 let pokojninske dobe, od tega 28 let, 1 mesec in 29 dni brez dokupa pokojninske dobe. Denarna dajatev je odmerjena v višini 57,25 % od z zakonom zajamčene najnižje pokojninske osnove. Zaradi predčasnega odhoda v pokoj je pokojnina za vsak mesec manjkajoče starosti do dopolnitve 65 let starosti pravilno zmanjšana za 0,3 % oz. skupno 18 %. UPRS Sodba I U 881/2018-12 Upravno sodišče Upravni oddelek 19.03.2019 stavbno zemljišče - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - neto tlorisna površina objekta - register nepremičnin REN je večnamenska zbirka podatkov o nepremičninah v RS, ki se vzpostavi in vodi zaradi zagotavljanja podatkov, ki odražajo dejansko stanje nepremičnin v naravi. Pri ugotavljanju čiste površine stavbe je potrebno izhajati iz neto površine stavbe, kot izhaja iz REN, pri čemer je seveda odločilna površina nepremičnine, ki je evidentirana v obdobju, za katero se nadomestilo odmerja. VDSS Sodba Psp 98/2017 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za socialne spore 06.07.2017 starostna pokojnina - ponovna odmera starostne pokojnine - ustavna odločba Tožena stranka je izdala izpodbijano odločbo z dne 18. 8. 2015 na podlagi odločbe Ustavnega sodišča RS št. U-I-239/14-10, Up-1169/2012-24 z dne 26. 3. 2015. Napačna je materialnopravna presoja prvostopenjskega sodišča, da tožnikov primer sodi v tisti del V. točke izreka ustavne odločbe z dne 26. 3. 2015, ki določa, da se zavarovancem oziroma uživalcem pokojnine, ki so že pred objavo te odločbe v Uradnem listu RS zahtevali ponovno odmero, pokojnina ponovno odmeri od prvega dne naslednjega meseca po dani zahtevi. Tožnik je res že 12. 7. 2008 zahteval, da se mu delnice v okviru notranjega odkupa podjetja, ki so imele naravo plač, upoštevajo pri odmeri pokojninske osnove, vendar je bil ta postopek za tožnika neugodno pravnomočno končan. Pri tožniku zato ne gre za stanje iz V. točke izreka ustavne odločbe, temveč za odločbo o ponovni odmeri pokojnine iz IV. točke izreka ustavne odločbe. Ta pa učinkuje od prvega dne naslednjega meseca od njene izdaje, če je bil... VDSS Sodba Psp 103/2017 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za socialne spore 07.06.2017 starostna pokojnina - predčasna pokojnina Za zakonitost izpodbijanih upravnih odločb o priznani pravici do predčasne pokojnine, institut pokojninske dobe brez dokupa pravno ni relevanten in posledično niti pritožbeni očitki o njegovi protiustavnosti. Čeprav tožniku ni mogoče odrekati nestrinjanja z odločbo Ustavnega sodišča RS št. U-I-246/13-44 z dne 21. 4. 2016, v tem pritožbenem postopku ni mogoče uspešno uveljavljati protiustavnosti pokojninske dobe brez dokupa. UPRS Sodba I U 766/2018-21 Upravno sodišče Upravni oddelek 18.11.2020 davek od dohodka iz kapitala - dobiček - prikrito izplačilo dobička - absolutna bistvena kršitev določb upravnega postopka Prikrito izplačilo dobička po 7. točki 74. člena ZDDPO-2, na katero se sklicuje toženka, se nanaša na prikrito izplačilo dobička, ki se opravi osebi, ki ima (neposredno ali posredno) v lasti v cit. določilu definiran delež v kapitalu izplačevalca. Toženka pa v drugostopenjski odločbi ugotavlja, da D.D. tudi po prodaji deleža v družbi A. slednjo še vedno obvladuje prek tožnika ter da si je D.D. izplačal 5,6 mio EUR kot vračilo posojila, ekonomsko pa gre za izplačilo dobička, torej je D.D. imel ob prodaji deleža v A. namen prihraniti na davku iz naslova izplačanega dobička.
