Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 631cT1VJTIwNTgvMjAxNiZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZkYXRhYmFzZSU1QklFU1AlNUQ9SUVTUCZkYXRhYmFzZSU1QlZEU1MlNUQ9VkRTUyZkYXRhYmFzZSU1QlVQUlMlNUQ9VVBSUyZfc3VibWl0PWklRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkRpJnJvd3NQZXJQYWdlPTIwJm9yZGVyPXNjb3JlJmRpcmVjdGlvbj1hc2M=
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
UPRS sodba I U 58/2016Upravno sodiščeUpravni oddelek05.01.2017gradbeno dovoljenje - stranka v postopku - stranski udeleženec - pravni interes za sodelovanje v postopkuTožnica je s tem, ko je zatrjevala škodljiv vpliv elektromagnetnega sevanja zaradi obravnavanega daljnovoda, določno navedla svojo korist, ki jo varuje materialnopravna norma, torej svojo pravno korist. S tem je po presoji sodišča izpolnila zahtevo iz četrtega odstavka 43. člena ZUP. Toženka ob tem svoje odločitve ni oprla na razloge, iz katerih bi izhajalo, da tožnica ne izkazuje take koristi, temveč razloge, ki po vsebini (tudi po izrecnih navedbah toženke) pomenijo vsebinsko presojo, ali so vplivi (katerih obstoj je očitno nesporen) s stališča materialnopravne norme sprejemljivi ali ne. Taka presoja ne sodi več v okvir odločanja o priznanju statusa stranskega udeleženca, temveč pomeni samo bistvo odločanja v upravnem postopku, namreč presojo, ali so izpolnjeni materialnopravni pogoji za izdajo upravne odločbe.
UPRS sodba II U 58/2016Upravno sodiščeUpravni oddelek05.10.2016brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - upravičeni stroškiPosvet stranke z odvetnikom pred vložitvijo tožbe je zajet z nagrado za sestavo tožbe. Tega pa ni mogoče reči za končno poročilo stranki. Ob koncu postopka odvetnik stranko seznani z izidom zadeve, zato je za to upravičen tudi do nagrade.
UPRS Sodba III U 58/2016-6Upravno sodiščeUpravni oddelek20.04.2017brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - stroški postopka - odvetniška tarifa - nagrada za narok"Nagrada za narok" po tarifni številki 3102 vključuje nagrado za vse naroke. Pri odmeri končne nagrade odvetniku bi morala tožena stranka upoštevati že odmerjeno in izplačano nagrado.
UPRS sklep in sodba I U 264/2016Upravno sodiščeUpravni oddelek11.05.2016pridobitev lastninskega deleža v premoženju radijskega programa - izvajanje radijske dejavnosti - razširjenje radijske frekvence - oglaševanje - prevladujoč položaj družbe - stranski udeleženec - pravni interesTožniku ni mogoče priznati položaja stranskega udeleženca niti iz razloga, ki ga tožnik navaja v obravnavani vlogi in tudi v tožbi, da sta z družbo A. d.d. konkurenta in da je tudi tožnik sam imel namen kupiti lastniški delež izdajatelja B. d.o.o. S tem namreč tožnik po presoji sodišča ne varuje svoje pravne koristi v razmerju do gospodarskega subjekta, s katerim je v konkurenčnem razmerju in je imetnik odločbe o izdaji predhodnega soglasja, marveč zgolj zatrjuje svoj dejanski, ekonomski interes, kar pa kot že navedeno ni dovolj za priznanje položaja stranskega udeleženca v tujem postopku. Tožbo lahko glede na določbo prvega odstavka 17. člena ZUS-1 vloži le oseba, ki je bila stranka ali stranski udeleženec v postopku izdaje upravnega akta. Iz točke 1 izreka izpodbijane odločbe pa nesporno izhaja, da se izdano soglasje Ministrstva za kulturo glasi na pravno osebo A. d.d. in ne na tožnika. Tožnik v tem postopku ni imel statusa stranskega udeleženca, saj je...
VSRS Sodba in sklep VIII Ips 209/2018Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek28.06.2022dodatek za pomoč in postrežbo - materialno in procesno nasledstvo - pravice iz obveznega zavarovanja - odločba Ustavnega sodišča - dedovanje praviceTemeljno vprašanje v tej zadevi je vprašanje možnosti nadaljevanja postopka z dedičem prvotne tožnice. Smrt stranke namreč privede do procesnega nasledstva, ki pa je odvisno od univerzalnega nasledstva po materialnem pravu. Pri fizičnih osebah pride do nasledstva na podlagi dedne pravice v trenutku smrti zapustnika in dedič vstopi v vsa zapustnikova pravna razmerja, med drugim tudi v procesna. Dedič postane v trenutku smrti tudi stranka v postopku pod pogojem, da se ne bo odpovedal dediščini. Čeprav je dedovanje univerzalno nasledstvo, pa ne pomeni, da pridejo na dediče prav vse sestavine premoženja. Tiste pravice in obveznosti, ki tudi za časa življenja niso prenosljive, ali so vezane na življenje zapustnika, se ne morejo dedovati. Pravic iz obveznega zavarovanja v skladu s citirano določbo prvega odstavka 4. člena ZPIZ-2 ni mogoče prenesti na drugega in ne podedovati, z izjemo zapadlih denarnih zneskov, ki niso bili izplačani do smrti uživalke ali uživalca, kar...
UPRS Sodba in sklep I U 2088/2018-60Upravno sodiščeUpravni oddelek30.01.2019odvetniška tarifa - vrednost točke - sprememba vrednosti točke - soglasjeIzpodbijani akt je za tožnico sporen, ker meni, da bi morala tožena stranka o njeni vlogi odločiti tako, da bi o tem izdala upravni akt z vsemi predpisanimi sestavinami in vlogi tožnice ugoditi, zato je vložila predmetno tožbo v upravnem sporu, ki ji ne nasprotuje več oziroma celo sama izrecno predlaga, naj sodišče tožbi ugodi in izpodbijani akt odpravi ter zadevo vrne Ministrstvu za pravosodje v ponovni postopek, zato je sodišče tožbi ugodilo.
UPRS Sodba III U 41/2018-9Upravno sodiščeUpravni oddelek16.12.2019nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila - nezazidano stavbno zemljiščeTožnik ne more uspeti z ugovorom, da NUSZ ne bi smelo biti odmerjeno, ker zaradi grabna, ki poteka po parcelah, gradnja na njih ni mogoča. Po relevantnih predpisih se namreč tožnikova zemljišča uvrščajo med nezazidana stavbna zemljišča, za katera je z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da je na njih dopustna gradnja, ter ni sporno, da je na njih zagotovljena oskrba s pitno vodo, električno energijo, odvajanje odplak, odvoz odpadkov in dostop na javno cesto. Ob takšnem stanju pa bi prvostopenjski organ, če NUSZ ne bi odmeril, ravnal v nasprotju z veljavnimi predpisi.
UPRS Sodba III U 310/2018-10Upravno sodiščeUpravni oddelek27.12.2018brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - revizijaOrgan za BPP je pravilno zaključil, da tožnik nima izgledov za uspeh z revizijo zoper sodbo Višjega sodišča. Toženka je presojo opravila na podlagi navedb tožnika v postopku, kot tudi podatkov oziroma listin zadeve, za katero se uveljavlja dodelitev BPP. Zgolj to, da se stranka ne strinja z določeno odločitvijo in zato uveljavlja, naj se ji dodeli BPP za njeno izpodbijanje, namreč ne zadošča za dodelitev BPP, ampak morajo biti za to izpolnjeni vsi z zakonom predpisani pogoji, med njimi tudi t.i. objektivni pogoji iz 24. člena ZBPP.
UPRS Sodba II U 344/2017-20Upravno sodiščeUpravni oddelek20.12.2019postopek o prekršku - zaseg orožja - stranska sankcija - pogoji za odvzem orožja in orožnega listaV kazenskem postopku je bilo tožniku odvzeto predmetno orožje. Zato je odločitev, da se tožniku odvzameta tudi orožna listina in strelivo, pravilna in v skladu z določbo petega odstavka 64. člena ZOro-1.
UPRS sodba in sklep I U 1/2017Upravno sodiščeUpravni oddelek12.01.2017visokošolski učitelj - izvolitev v naziv redni profesor - avtonomija univerze - smiselna uporabo določb ZUP - obrazložitev odločbeIz obrazložitve akta organa mora razvidno, kaj je v razpravi o kandidaturi pretehtalo argumente tako, da je bil izid glasovanja na senatu univerze negativen za tožnico in da ti razlogi ne smejo biti v nasprotju z namenom, zaradi katerega je zakonodajalec dal univerzi pooblastilo za avtonomno, vendar do neke mere pravno vezano odločanje, da morajo biti razlogi v skladu z zakonom in objavljenimi merili, in v okviru tega je posebej pomembno, da ni dvoma o nedopustni diskriminaciji. Iz vsebine izpodbijanega akta v konkretnem primeru očitno izhaja, da obrazložitev ne ustreza zgoraj postavljenim kriterijem argumentiranega odločanja, pri čemer je za ugoditev tožbi pomembno tudi ustaljeno stališče upravno-sodne prakse, da tožena stranka bistvenih elementov obrazložitve odločbe, če le ti manjkajo v izpodbijanem aktu, ne more nadomestiti v odgovoru na tožbo, da bi na tej podlagi odločba ostala v veljavi.
UPRS Sodba I U 1159/2018-23Upravno sodiščeUpravni oddelek13.11.2018dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža v zavarovalnici - molk organa - fikcija danega soglasja - pravna fikcija - odločanje tožene stranke v ponovnem postopku v zvezi s sodbo upravnega sodišča - nov tek rokaV slovenskem upravnem pravu ima molk organa za posledico fikcijo negativne odločitve, s čimer se strankam omogoči prenehanje visečnosti zadeve in uveljavitev pravnih sredstev, kot da bi bil njihov zahtevek zavrnjen. Zaradi zasledovanja cilja večje učinkovitosti v upravnih zadevah in v izogib nerazumno dolgim postopkom pa se uveljavlja tudi fikcija pozitivne odločitve, pri čemer že tudi sam ZUP določa posebnost oz. odstopanje v tej zvezi pri odločanju s soglasjem. Primer takšnega odstopanja od splošnega pravila iz drugega odstavka 222. člena ZUP je določba enajstega odstavka 483. člena ZZavar-1, po kateri se šteje, da je z dnem, s katerim poteče rok za odločitev o zahtevi za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža, ob upoštevanju njegovega morebitnega zadržanja, toženka izdala dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža, če do poteka tega roka ne izda in odpravi pisnega odpravka odločbe o zavrnitvi ali zavrženju zahteve. Ta določba po presoji...
UPRS Sodba III U 139/2020-18Upravno sodiščeUpravni oddelek06.01.2022nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - zazidano zemljišče - porušenje obstoječega objekta - pripravljalna dela - začetek gradnjeKot je navedlo sodišče v sodbah III U 128/2019 in III U 204/2019, četudi ZGO-1 v primeru zakoličenja objekta govori, da se to opravi ''pred začetkom gradnje'', to po presoji sodišča samo po sebi še ne pomeni, da zakoličbe v nobenem primeru ni mogoče šteti kot del gradnje novega objekta. Enako po mnenju sodišča velja za izkop gradbene jame. Glede na povedano je po mnenju sodišča treba konkretno ugotoviti, katera dela so bila izvedena na predmetnih zemljiščih in kakšna je njihova narava, tj. ali so bila dejansko namenjena postavitvi objekta, ki je predmet gradbenega dovoljenja, ter šele na podlagi teh ugotovitev v vsakem posameznem primeru presoditi, ali je to mogoče umestiti v dela, ki so bila izvedena s ciljem zgraditve objekta ali ne.
UPRS Sodba III U 152/2018-6Upravno sodiščeUpravni oddelek27.08.2018brezplačna pravna pomoč - obvezne sestavine prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči - nepopolna vloga - poziv k dopolnitvi vloge - zavrženje vlogePozivanje k dopolnitvi prošnje z dopisi, ki jih je toženka poslala tožniku v ponovnem postopku, presega poziv k predložitvi tistih podatkov, ki so po predhodno navedenih določbah 66. člena ZUP in 32. člena ZBPP obvezne sestavine vloge - prošnje za BPP. Kar pomeni, da na podlagi ugotovitve, da tožnik navedenim pozivom ni sledil, ni mogoče napraviti zaključka o nepopolnosti vloge - prošnje in posledično te kot nepopolne na podlagi drugega odstavka 67. člena ZUP zavreči. Omenjeno pozivanje lahko pomeni kvečjemu poziv stranki k podaji dodatnih navedb in dokazov (poziv k dopolnitvi utemeljitve zahteve) v smislu določb 140. člena ZUP, iz katerih pa jasno izhaja tudi, da če stranka takšnemu pozivu ne sledi, organ samo zaradi tega vloge ne sme zavreči po drugem odstavku 67. člena ZUP. To pomeni, da mora, če za to ni drugih ovir, vlogo - prošnjo vsebinsko obravnavati, torej vsebinsko presoditi, ali je utemeljena ali ne.
UPRS sodba I U 1530/2016Upravno sodiščeUpravni oddelek09.03.2017gradbeno dovoljenje - tožba v upravnem sporu - aktivna legitimacija - stranski udeleženec - priznanje statusa stranskega udeleženca - končan postopek izdaje gradbenega dovoljenjaOkoliščina, da tožnica v trenutku izdaje izpodbijanega gradbenega dovoljenja ni imela priznanega statusa stranske udeleženke, ki bi jo kvalificiral za upravičeno vlagateljico tožbe zoper gradbeno dovoljenje, ne more biti odločujoča. To bi bila zgolj v primeru, če tožnica sploh ne bi zahtevala udeležbe v postopku, ali če bi bila taka zahteva pred tem pravnomočno zavrnjena.
VSRS Sodba VIII Ips 56/2021Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek10.06.2022odločba Ustavnega sodišča - dedovanje - pravica do pokojnine - smrt zavarovanca med postopkom - ustavitev postopka - pravni naslednikiKer postopek uveljavljanja pravice do starostne pokojnine, ki se je pričel na zahtevo tožničinega moža, do njegove smrti še ni bil dokončno zaključen, se ni mogel nadaljevati z njegovimi pravnimi nasledniki. Uveljavljana pravica do starostne pokojnine glede na prvi odstavek 4. člena ZPIZ-2 (za katerega je Ustavno sodišče RS ugotovilo, da ni v neskladju z Ustavo RS) namreč ni mogla preiti nanje (in s tem tudi ne na tožnico).
UPRS Sodba I U 872/2018-15Upravno sodiščeUpravni oddelek07.05.2020neposredna plačila v kmetijstvu - obnova postopka - nova dejstva in novi dokazi - obnovitveni razlogiNepravilna je presoja organa, da plačilna naloga z dne 6. 1. 2017 dokazujeta novo dejstvo, ki bi moglo pripeljati do drugačne odločbe o tožničinih zahtevkih KOPOP za leto 2016, torej z uveljavitvijo znižanja plačila. Tisto dejstvo, ki ga dokazujeta, je namreč nezagotovitev predpisanih pogojev pri reji živali, kar je kršitev 7. člena ZZZiv in sankcija za tako ravnanje oziroma opustitev je globa za prekršek (46. a člen ZZZiv); plačilna naloga pa nista podlaga oziroma ne dokazujeta dejstva, relevantnega za znižanje plačila zaradi kršitve 145. zahteve iz okvira PZR v Prilogi1 Uredbe o navzkrižni skladnosti (Dobrobit rejnih živali).
UPRS sodba I U 775/2016Upravno sodiščeUpravni oddelek07.03.2017nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča – razveljavitev zakona – nezakonit odlok – exceptio illegalisPo razveljavitvi predpisa ali posameznih njegovih določb ne oživi prejšnja ureditev, ki je prenehala ob uveljavitvi sedaj razveljavljenih odločb.Predpis, ki mu je veljava prenehala, kljub temu, da se še uporablja, ne more biti predmet nadaljnjih sprememb in dopolnitev. Iz tega izhaja, da se navedena predpisa lahko uporabljata le v vsebini, kakršna sta veljala ob prenehanju njune veljave.
UPRS Sodba I U 1278/2020-46Upravno sodiščeUpravni oddelek29.12.2020brezplačna pravna pomoč - vračilo neupravičeno prejete brezplačne pravne pomoči - načelo zaslišanja strank - vročanjeOb dejstvu, da je tožnica toženko po elektronski pošti obvestila, naj se ji pisanja v zadevi vročajo na naslov G., in da je toženka na tem naslovu dokumente tožnici predhodno tudi vročala, bi po presoji sodišča toženka morala vedeti, kateri naslov je določen za vročanje tožnici.
VDSS Sklep Psp 360/2019Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za socialne spore10.01.2020lastnost zavarovanca - zavrženje tožbe - procesna predpostavka - upravni aktSodno socialni spori so po 58. členu ZDSS-1 spori o pravicah, obveznostih in pravnih koristih fizičnih, pravnih ali drugih oseb, če so lahko nosilec pravice in obveznosti iz sistema socialne varnosti in za katere so v skladu z zakonom pristojna socialna sodišča. V njih se zagotavlja sodno varstvo proti odločitvam in dejanjem državnih in drugih pooblaščenih organov po postopku, določenim z zakonom. Eden od bistvenih pogojev za sodno varstvo je tudi obstoj procesne predpostavke za meritorno sojenje. Socialni spor je po 63. členu ZDSS-1 namreč dopusten, če stranka uveljavlja, da je prizadeta v svojih pravicah ali pravnih koristih zaradi dokončnega upravnega akta ali zaradi tega, ker upravni akt ni bil izdan in ji vročen v zakonitem roku. Meritorno sojenje je torej dopustno, ko gre za izpodbojno tožbo zoper vsebinski dokončni posamični upravni akt, saj ima lahko le vsebinska bodisi pozitivna ali negativna odločitev za posledico prizadetost stranke v njenih pravicah in...
UPRS Sodba in sklep I U 1105/2016-33Upravno sodiščeUpravni oddelek24.05.2017univerza - avtonomija univerze - izdelava magistrske nalogeNapolnitev standarda "primernosti dispozicije" spada v okvir ustavnega načela avtonomnosti univerze. Zato se sodišče ne opredeljuje do tožbenih navedb glede strokovnosti predloga teme in dispozicije magistrske naloge, saj mora imeti pristojni organ pri tem vso avtonomijo.

Izberi vse|Izvozi izbrane