Dokument Sodišče Oddelek Datum Institut Jedro VSRS sodba VIII Ips 88/2014 Vrhovno sodišče Delovno-socialni oddelek 27.10.2014 izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - nemožnost nadaljevanja delovnega razmerja - okoliščine in interesi pogodbenih strank – visokošolski učitelj - mirovanje pogodbe o zaposlitvi – dopolnilno delo – zagovor – pravica do zagovora – rok za odpoved Zakon ne določa, da se mora zagovor opraviti pred osebo, ki poda odpoved; ta oseba lahko za zagovor pooblasti drugega, se je pa z zagovorom (ki je lahko tudi v pisni obliki) dolžna seznaniti pred podajo odpovedi. Ravnanje s sredstvi državne univerze v zasebne namene in v nasprotju z nameni, za katere so dana, utemeljuje izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.Če ima delavec sklenjenih z delodajalcem več pogodb o zaposlitvi, je treba ugotavljati pogoje za nadaljnji obstoj vsake od njih. Okoliščina, da je ena od tožnikovih pogodb o zaposlitvi mirovala, ni okoliščina, zaradi katere bi bilo mogoče delovno razmerje nadaljevati.Pogodba o zaposlitvi za polni delovni čas in pogodba o zaposlitvi za delo iz devetega odstavka 63. člena Zvis sta neločljivo povezani. Če je odpovedana osnovna pogodba o zaposlitvi za polni delovni čas, tudi ni več pogojev za obstoj pogodbe o zaposlitvi iz devetega odstavka 63. člena Zvis. UPRS sodba III U 312/2013 Upravno sodišče Upravni oddelek 27.05.2014 sprememba študijskega programa – končanje študija po starem študijskem programu - uporaba prehodnih določb Organa obeh stopenj sta prehodno določbo 48. člena ZViS-D pravilno uporabila. Bistveno je, da se je sistem študija spremenil. Po prehodni določbi 48. člena ZViS-D je omogočen študij po študijskih programih, v katere so se študentje (tudi tožnik) vpisali pred uvedbo novih študijskih programov, tistim študentom, ki redno študirajo, visokošolski zavodi pa niso bili dolžni vzporedno izvajati dveh programov (starega in novega), saj se je sistem študija spremenil. VSM sodba II Kp 90495/2010 Višje sodišče v Mariboru Kazenski oddelek 04.12.2014 bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nerazumljiv izrek - nasprotje med izrekom in razlogi sodbe - zmotna ugotovitev dejanskega stanja - pomoč - dogovor za kaznivo dejanje - kaznivo dejanje izsiljevanja - sostorilstvo - kazenska sankcija - olajševalne okoliščine - dokazna ocena - pravica do predlaganja dokazov - kršitev pravice do obrambe - kršitev kazenskega zakona - premoženjskopravni zahtevek - poskus kaznivega dejanja - dokončano kaznivo dejanje - nedovoljeni dokazi - hramba podatkov o prometu v elektronskem komunikacijskem omrežju - razlogi sodbe - pravica do predlaganja dokazov - izvajanje dokazov Če torej pravica do predlaganja dokazov kot ena izmed pravic obrambe iz 5. člena ZKP za obdolženega M.B. ni bila uporabljena, potem istemu obdolžencu tudi ni mogla biti kršena.
Če že, vendar potem mora biti glavna obravnava zelo široko razumljena, je lahko pravica do obrambe kršena tedaj, ko je sodba oprta na kakšen dokaz, ki sicer ni bil pridobljen protipravno (8. točka prvega odstavka 371. člena ZKP), spet pa tako, da je bila ena stan v postopku prikrajšana (gl. na primer odločba Ustavnega sodišča Up-719/03 z dne 9. 3. 2006 idr.).
Kot je znano, je obsodilna sodba predhodni - nujni pogoj, da bi sodišče oškodovancu premoženjskopravni zahtevek prisodilo (drugi odstavek 105. člena ZKP). Naslednji - vsebinski pogoj je vrsta podatkov, ki morajo dati zanesljivo podlago za popolno in delno razsojo.
Citirano ustavnopravno izhodišče pa še zmeraj ne pomeni, da so podatki pridobljeni po odredbah preiskovalne sodnice I Kpd 90495/2010 (16, 17 in 18) z dne 21. 12. 2010,... VSL sodba III Kp 14149/2012 Višje sodišče v Ljubljani Kazenski oddelek 22.04.2015 napačna pravna opredelitev dejanja – rop – milejši zakon – beneficium cohaesionis – sostorilstvo – pomoč Kaznivo dejanje ropa sta obtoženca storila v sostorilstvu, vrednost ukradenih stvari pa je bila velika, zato je pravna opredelitev dejanja po 2. in 1. odstavku 206. člena KZ-1 milejša kot pravna opredelitev po 3., 2. in 1. odstavku 213. člena KZ, ki je veljal v času storitve kaznivega dejanja. UPRS sodba in sklep I U 1572/2015 Upravno sodišče Upravni oddelek 18.11.2015 brezplačni šolski prevoz - povračilo stroškov prevoza - neuporaba ali napačna uporaba zakona Tožena stranka je nepravilno uporabila materialno pravo, ker je v obrazložitvi drugostopenjske odločbe prezrla določila 8. člena in 2. odstavka 52. člena Ustave. Še posebej ob dejstvu, da ima sin tožnikov odločbo o usmeritvi, ki se nahaja tudi med listinami predloženega upravnega spisa. UPRS sodba I U 1274/2015 Upravno sodišče Upravni oddelek 30.09.2015 disciplinski postopek - kršitev študijskih obveznosti - avtonomija državne univerze - bistvena kršitev pravil postopka - izrek odločbe - začasna odredba Sodišče je pri obravnavanju zahteve za izdajo začasne odredbe ugotovilo, da ima izpodbijani akt takšne bistvene pomanjkljivosti v smislu 1. odstavka 37. člena ZUS-1 in sicer v 3. točki v povezavi z 2. točko izreka izpodbijanega akta, da je moralo tožbi ugoditi. Izpodbijanega akta se tako sploh ne da preizkusiti. sodba U 250/2004 Upravno sodišče Javne finance 09.10.2006 prometni davek - pogojna davčna oprostitev - navidezna prodaja Tožniku prvostopni organ niti tožena stranka ne očitata, da je njegova poslovna dokumentacija napačna v formalnem smislu neizpolnjevanja katerega od pogojev 6. in 7. člena ZPD v zvezi s pogojno davčno oprostitvijo, saj tako ne izhaja niti iz računov niti izjav ter naročilnic in pogodb iz njegove poslovne dokumentacije. Vendar to ne izključuje tožnikove odgovornosti za plačilo davka od prometa storitev (in ekološke takse), kolikor se izkaže, da je bila njegova dokumentacija prirejena oz. navidezna. Za odločitev v obravnavanem primeru so zato pomembne okoliščine, ki izkazujejo navideznost prodaje naftnih derivatov. Sklep X Ips 121/2013 Vrhovno sodišče Upravni oddelek 29.05.2014 davek od dohodkov pravnih oseb - obdavčitev umetnikov in športnikov nerezidentov - dohodek z virom v Sloveniji - obdavčitev z davčnim odtegljajem - dvojno obdavčevanje - konvencija o izogibanju dvojnemu obdavčevanju - izvedba predstave po programu kulturnega sodelovanja - financiranje obiska iz javnih sredstev države rezidentstva - stroški priprave predstav - oprostitev davka - neobrazloženost sodbe sodišča prve stopnje Financiranje obiska v smislu tretjega odstavka 17. člena Konvencije med Vlado Republike Slovenije in Vlado Ruske federacije o izogibanju dvojnemu obdavčevanju dohodka in premoženja se nanaša na konkretno izvedbo treh opernih predstav v okviru gostovanja v Sloveniji in na dohodek, ki ga je za te predstave od revidenta prejel nastopajoči ruski izvajalec. Za oprostitev davka je bistveno, da je določen obisk (gostovanje) v drugi državi pogodbenici, ki se izvede v okviru kulturnega sodelovanja, v celoti financiran z javnimi sredstvi države pogodbenice, katere rezident je nastopajoči umetnik. Pri tem pa ni pomembno, da so bili stroški priprave predstav v celoti financirani z ruskimi javnimi sredstvi.
Ker v obravnavani zadevi konkreten obisk ruskega gledališča za izvedbo opernih predstav v Sloveniji ni bil v celoti financiran s strani Rusije, saj je v pogodbi dogovorjeno plačilo za izvedbo treh prestav plačal revident iz svojih sredstev, pogoji za oprostitev davka v... Sklep I Up 56/2014 Vrhovno sodišče Upravni oddelek 14.02.2014 zaščita organov in agencij ZN, UNRWA - kvalifikacijska direktiva - prenehanje zaščite - ogrožena osebna varnost - zavrnitev služenja vojaškega roka Sodišče prve stopnje in tožena stranka sta zmotno uporabila materialno pravo, saj določbe drugega stavka odstavka 1 (a) 12. člena Kvalifikacijske direktive nista uporabila, pa bi jo morala. Zato je tudi dejansko stanje napačno ugotovljeno, saj bi morala tožena stranka na podlagi preučitve tožnikove prošnje preveriti, ali je tožnik bil prisiljen zapustiti območje delovanja UNRWA, ker je bila njegova osebna varnost ogrožena, in ali UNRWA na območju begunskega tabora Al Yarmouk še lahko zagotavlja življenjske razmere v skladu z nalogami, ki so ji bile zaupane. Če bi ugotovila, da je glede tožnika izpolnjen pogoj v zvezi s prenehanjem zaščite ali pomoči v smislu drugega stavka odstavka 1 (a) 12. člena Kvalifikacijske direktive, bi mu morala priznati status begunca v smislu člena 2 (c) direktive, ker tega ni storila, bo morala to storiti v novem odločanju. UPRS sodba I U 1303/2012 Upravno sodišče Upravni oddelek 12.06.2013 priznanje izobraževanja – priznanje izobraževanja za namen zaposlovanja - napačna uporaba materialnega prava Jezikovna razlaga v povezavi s teleološko in sistematično razlago dopušča razlago ZPVI, ki bi bila v skladu z MKPVKE, Upravno sodišče je o tem odločilo že v sodbi v zadevi I U 1361/2011-6 z dne 28. 3. 2011 in bi zato morala biti ta sodba toženi stranki v obvezujoče vodilo pri odločanju v ponovnem postopku. Iz izpodbijane odločbe ni razvidno, da bi tožena stranka v izpodbijanem aktu upoštevala omenjeni mednarodni pogodbi skladno interpretacijo ZPVI. UPRS sodba in sklep I U 2032/2014 Upravno sodišče Upravni oddelek 08.12.2015 vračilo nepremičnine v naravi – univerzalni pravni naslednik – stavbno zemljišče – odškodninski zahtevek – bistvena kršitev pravil upravnega postopka – odprava odločbe po nadzorstveni pravici Prehod lastninske pravice na denacionaliziranih nepremičninah na univerzalnega pravnega naslednika upravičenca (dediča) ne predstavlja ovire za vzpostavitev prejšnjega stanja po odločitvi o odpravi po nadzorstveni pravici odločbe o denacionalizaciji. Le prehod lastninske pravice z upravičenca ali njegovega dediča na tretjo osebo, ki v denacionalizacijskem postopku ni sodelovala, bi lahko pomenil, da pravni interes za izpodbijanje denacionalizacijske odločbe ne bi bil več podan. UPRS sodba I U 1028/2015 Upravno sodišče Upravni oddelek 17.12.2015 nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - stroški postopka - odmera stroškov postopka - breme stroškov postopka - uspeh v postopku Sodišče se strinja s toženko, da je treba tožnikov uspeh v postopku presojati glede na višino nadomestila, ki mu je bilo odmerjeno (prim. tudi stališče tega sodišča v sodbi I U 1220/2013). Vendar pa toženka nima prav, ko popoln tožnikov uspeh enači izključno s situacijo, ko mu nadomestilo sploh ne bi bilo odmerjeno. Takšno stališče namreč ne upošteva možnosti, da se zavezanec ne pritoži zoper odmerno odločbo v celoti, temveč le zoper njen del (npr. ne nasprotuje odmeri dajatve, meni pa, da je bila odmerjena v napačni višini). Sodba U 763/95 Vrhovno sodišče Upravni oddelek 06.04.2000 napredovanje zaposlenih - osnovno in srednje šolstvo - uporaba novega pravilnika Če v postopku ni ugotovljeno, ali so morda določbe novega pravilnika za vlagatelja zahteve ugodnejše, je nepravilno uporabljeno materialno pravo in je dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Sodba U 778/95 Vrhovno sodišče Upravni oddelek 06.04.2000 napredovanje zaposlenih - osnovno in srednje šolstvo - naziv svetovalec Tožena stranka je preverjala le, ali tožnica izpolnjuje pogoje za napredovanje v naziv svetovalec po pravilniku iz leta 1992, ne pa tudi pogoje za napredovanje glede na pravilnik iz leta 1994. Zaradi nepravilne uporabe materialnega prava je dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Ne more pa tožnica uveljavljati obnove postopka.
Postopek, na katerega naj bi se nanašal predlog za obnovo, je bil začet na zahtevo tožnice, da se ji podeli naziv mentorica, in končan z odločbo o podelitvi naziva mentorica. Ker je predmet odločanja o obnovi postopka samo upravna stvar, zaradi katere je bil začet prejšnji upravni postopek, ki se je končal z dokončno odločbo, in ker je tožnica v tem postopku v celoti uspela, nobeno dejstvo ne bi moglo pripeljati do drugačne odločitve. sklep in sodba U 2437/2008 Upravno sodišče Javne finance 02.02.2010 trošarina - trošarinski izdelek - označevanje plinskega olja - trošarinski nadzor - izrečeni ukrep - načelo sorazmernosti Ob vnosu v Slovenijo mora biti plinsko olje označeno v skladu z določbami ZTro in Pravilnika. Izrečeni ukrep - obveznost plačila trošarinskega dolga - je skladen z ugotovitvami inšpekcijskega pregleda ter zasledovanim ciljem zakona, ki za energente določa trošarinsko obveznost. Načelo sorazmernosti je bilo zato po presoji sodišča pravilno upoštevano. sodba U 2465/2005 Upravno sodišče Javne finance 18.12.2007 podružnica tuje osebe - vračilo vstopnega DDV - registracija zavezanca za DDV - DDV Po mnenju sodišča pri uveljavljanju pravice do odbitka vstopnega DDV ne gre razlikovati med tujimi osebami in domačimi osebami, temveč je treba izhajati iz pojma davčnega zavezanca. Ti imajo pravico enako nastopati na trgu in uveljavljati pod istimi pogoji davčne ugodnosti, kamor sodi tudi pravica do odbitka vstopnega DDV. Nedvomno je tudi registracija po 58. členu ZDDV obveznost, ki zadeva davčnega zavezanca. V zadevi bi bilo potemtakem sporno, ali je tožnik upravičen do odbitka vstopnega DDV za obdobje, ko še ni bil vpisan v register zavezancev za DDV, kar pa je ob dejstvu, da je tožnik uveljavljal odbitek vstopnega DDV po računih, ki niso verodostojne knjigovodske listine v smislu SRS 21, po mnenju sodišča sekundarno vprašanje. sodba in sklep U 855/2005 Upravno sodišče Javne finance 29.01.2007 odbitek vstopnega DDV - registracija davčnih zavezancev - registracija za DDV - DDV V zadevi je sporno, ali je tožnik upravičen do odbitka vstopnega DDV za obdobje, ko še ni bil vpisan v register zavezancev za DDV. Gre za vprašanje statusa zavezanca za DDV, ki ga pravna ali fizična oseba pridobi na podlagi prijave za registracijo in od katerega je odvisna pravica do odbitka vstopnega DDV. Res je, da pravna ali fizična oseba lahko pridobi status zavezanca za DDV že s prvimi navzven vidnimi aktivnostmi, ki so usmerjene na opravljanje dejavnosti (1. odstavek 113. člena Pravilnika), ki pa se mora rezultirati v prijavi za registracijo. sodba U 1273/2003 Upravno sodišče Javne finance 26.09.2005 odbitek vstopnega DDV - DDV Tožnik je pri davčnem organu pravočasno vložil prijavo za registracijo, kar v zadevi ni sporno. Določba 3. odstavka 58. člena ZDDV je jasna: davčni zavezanec postane z dnem, ki ga določi davčni organ v odločbi o registraciji, ki jo izda v 15 dneh po prejemu prijave. Rok 15 dni je instrukcijski. Tožnik je torej postal davčni zavezanec z dnem, ki je bil določen v odločbi o registraciji, zato ima tudi po mnenju sodišča šele od tega dne dalje pravico uveljavljati odbitek vstopnega DDV kot davčni zavezanec po 40. členu ZDDV. VSRS Sklep X Ips 314/2013 Vrhovno sodišče Upravni oddelek 06.04.2016 dovoljena revizija - vrednostni kriterij - davki in prispevki od dohodkov fizičnih oseb iz zaposlitve - davek od dohodkov pravnih oseb - plačnik davka - obdavčitev realizacije delniških opcij - trenutek obdavčitve nagrajevanja z delniškimi opcijami - izvršitev delniške opcije - odsvojitev delniške opcije - obdavčitev izvršitve delniške opcije po ZDoh - boniteta - načelo zakonitosti v davčnem pravu - dopustno davčno optimiziranje - nedopustno davčno izogibanje - navidezni pravni posli - zloraba predpisov za izognitev davčni obveznosti - davčna neupoštevnost pravnega posla - vrednotenje pravnih poslov po ekonomski vsebini - ničnost pravnega posla - svoboda ustanavljanja - dopustnost omejitve svobode ustanavljanja za preprečevanje povsem umetnih konstruktov - družba brez gospodarske resničnosti - opravljanje gospodarske dejavnosti - davčna obravnava dohodkov članov nadzornega sveta - vračilo zamudnih obresti od neupravičeno odmerjenega in plačanega davka - dokazna sredstva v davčnem postopku - dokazovanje z listinami - zaslišanje prič - vnaprejšnja dokazna ocena - načelo proste presoje dokazov - obrazložitev zavrnitve dokaznega predloga - neobrazloženost sodbe sodišča prve stopnje - absolutna bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu - kršitev ustavne pravice do enakega varstva pravic Za davčno neupoštevnost odsvojitve opcijskih upravičenj nizozemski družbi v letu 2004 in obdavčitev izvršitve opcij v letu 2006 je treba ugotoviti bodisi, da je
bil prenos opcijskih upravičenj na to družbo v letu 2004 navidezen, ali pa, da so opcijski upravičenci z načinom odsvojitve opcijskih upravičenj navedeni družbi v letu 2004 zlorabili predpise, ki omogočajo
prenos opcijskih upravičenj ter svobodo ustanavljanja gospodarskih družb, z namenom davčnega izogibanja, zaradi česar se tak prenos opcijskih upravičenj na davčnopravnem področju ne upošteva.
Če se ugotovi, da je bila družba brez gospodarske resničnosti, katere izključni cilj je bil izognitev slovenski davčni zakonodaji, in da ustanovitev te družbe ni zasledovala cilja resničnega opravljanja gospodarske dejavnosti v daljšem časovnem obdobju, temveč je bila ustanovljena zgolj z namenom prenosa delniških opcij na Nizozemsko zaradi izognitve davku ob izvršitvi... VSRS Sodba in Sklep X Ips 282/2014 Vrhovno sodišče Upravni oddelek 01.06.2016 dovoljenost revizije - sofinanciranje iz javnih sredstev - vrednostni kriterij - pomembno pravno vprašanje - jasno besedilo - nekonkretizirano vprašanje - ni pomembno po vsebini zadevi - delno dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje prenos pooblastila na pravno osebo zasebnega prava - ustavnost in zakonitost podzakonskega predpisa - exceptio illegalis - izvršilna klavzula - prenos pooblastila za določitev podrobnejših meril - stroški delnega uspeha z revizijo Pravilnik kot podzakonski predpis ne sme vsebovati določb, za katere v zakonu ni podlage. Pooblastilo ministru, da podrobneje opredeli merila, ne more biti podlaga za odločitev ministra, da tako opredelitev prepusti komu drugemu.
