Dokument Sodišče Oddelek Datum Institut Jedro VSRS Sodba I Ips 23697/2018 Vrhovno sodišče Kazenski oddelek 08.07.2021 dokazni predlog - vnaprejšnja dokazna ocena - in dubio pro reo - kršitev kazenskega zakona - silobran - prekoračeni silobran - eventualni naklep Za nedovoljeno vnaprejšnjo dokazno oceno pri odločanju o dokaznih predlogih bo šlo takrat, kadar sodišče predlog za dokazovanje pomembnega dejstva zavrne kot neuspešen, ne da bi se pri tem obrazloženo oprlo na predhodni uspeh dokazovanja.
Ni mogoče enačiti materialnega procesnega vodstva, v katerem sodišče nerazumno onemogoča uspeh obrambnih dokaznih prizadevanj, z materialnim procesnim vodstvom, v katerem sodišče ob celoviti oceni uspeha dokazovanja ne sprejme obrambnih verzij historičnega dogodka in zato tudi ne obrambnih prizadevanj za izvedbo dodatnih ali novih dokazov.
Pri presoji očitkov glede eventualnega naklepa je treba upoštevati, da so ugotovitve vsebine obsojenčeve zavesti in volje v trenutku izvršitve kaznivega dejanja dejanske narave in jih zato ni mogoče izpodbijati z zahtevo za varstvo zakonitosti. O očitku kršitve kazenskega zakona bi bilo mogoče govoriti le, če bi bilo stališče pravnomočne sodbe, po katerem je mogoče uboj ali poskus uboja... UPRS Sodba I U 1527/2018-11 Upravno sodišče Upravni oddelek 09.03.2021 davek na dodano vrednost (DDV) - identifikacijska številka - prenehanje identifikacije za namene ddv - izogibanje plačilu davka - zloraba sistema DDV - uporaba za druge namene - dokazovanje - pravica do izjave - neizkazanost pogojev V obravnavani zadevi je davčni organ zaključil, da pri tožniku obstoja sum zlorabe identifikacije za namene DDV oziroma je zaključil, da je tožnik identifikacijo za namene DDV uporabljal tako, da je drugim davčnim zavezancem neupravičeno omogočal odbitek DDV, zaradi česar je odločil, da tožniku preneha identifikacija za namene DDV. Vendar pa po presoji sodišča davčni organ ni zadostno izkazal objektivnih elementov na strani tožnika, kot resnih pokazateljev, da na strani tožnika obstoja tveganje utaje. Utemeljeni so namreč tožnikovi ugovori, da ne more biti objektivno odgovoren za nezakonitosti in nepravilnosti, ki jih storijo drugi davčni zavezanci. VSC Sodba in sklep Cpg 5/2021 Višje sodišče v Celju Gospodarski oddelek 10.03.2021 delitev poslovnega deleža - prodaja poslovnega deleža - soglasje skupščine - pravni interes za ugotovitveno tožbo - prokurist Ker družbeniki na skupščini (ob odsotnosti drugačne ureditve v družbeni pogodbi, kar velja za prvotoženko) ne morejo prenesti pooblastila za postavitev in odpoklic poslovodij na posamezne družbenike ali tretje osebe, potem ne morejo prenesti istega zakonskega pooblastila za delitev poslovnega deleža iz četrte alineje 505. člena ZGD-1 na konkretnega družbenika, zakonca oziroma dediča. Če zakonskega pooblastila ne morejo prenesti, si ga posamezni družbenik, v konkretnem primeru prokurist, ne more vzeti z enostranskim aktom.
V tem primeru so družbeniki v družbeni pogodbi pustili v veljavi zakonsko ureditev glede delitve poslovnega deleža iz četrte alineje 505. člena ZGD-1, vanjo niso posegali in je ostala skupščini družbenikov. Nespremenjena zakonska ureditev pristojnosti organov d.o.o. je prisilna norma, ius cogens, zato je bila delitev poslovnega deleža, kot enostranski pravni posel prokurista, v nasprotju s prisilnim predpisom iz četrte alineje 505. člena ZGD-1... UPRS Sodba I U 2084/2018-12 Upravno sodišče Upravni oddelek 07.01.2020 brezplačna pravna pomoč - nagrada in stroški odvetnika - višina nagrade - nepopolna obrazložitev odločbe - absolutna bistvena kršitev določb postopka Svoje stališče, da je izvajalec BPP v postopku vložil le eno vlogo, ne pa tisto število, za katero uveljavlja stroške, mora organ za BPP prepričljivo argumentirati, tj. pojasniti, zakaj šteje, da gre za eno vlogo (ali zato, ker je bila v fizični obliki vložena ena sama vloga, ali ker je vsebina vlog taka, kot jo ima ugovor, ali morda iz obeh razlogov, ali pa je razlog v čem drugem). Nadalje se lahko nagrada za sestavo obrazloženih dopisov, če po vsebini ne ustrezajo vlogi v sodnem postopku (so pa v postopku potrebni), priznava kot nagrada tudi po 46. členu OT. Po tej postavki se lahko prizna tudi končno poročilo stranki, ki ne more biti zajeto z nagrado za sestavo vloge pred ali med postopkom, saj gre za poročilo, izvedeno po tem, ko je postopek že končan. Ali je ta storitev v posameznem in s tem tudi v konkretnem primeru potrebna in kakšen je čas, potreben za njeno izvedbo, je odvisno od narave in zahtevnosti zadeve. Za kakšno zahtevnost gre, mora ugotoviti organ... UPRS Sodba I U 380/2018-15 Upravno sodišče Upravni oddelek 12.01.2021 odmera davka v posebnih primerih - davčna osnova - cenitev davčne osnove - sredstva za privatno potrošnjo - nenapovedani dohodki - simuliran (navidezni) pravni posel - opcijska pogodba - zamudne obresti - instrukcijski rok Določba petega odstavka 68. člena ZDavP-2 je specialna določba. Z njo je samostojno urejeno vprašanje obdavčitve nenapovedanih dohodkov fizičnih oseb in posledično odmera davka na tej podlagi ne posega v dokončno in pravnomočno odločbo o odmeri dohodnine za posamezno leto. Gre za dva samostojna postopka. Predhodna obnova postopka odmere dohodnine zato ni potrebna. Ugotovitev davčne osnove z oceno je posledica opustitve dolžnega ravnanja s strani zavezanca za davek. Temu logično sledi tudi določa šestega odstavka 68. člena ZDavP-2, po kateri je na zavezancu, da dokaže morebitno nižjo davčno osnovo od ocenjene.
Določba petega odstavka 68. člena ZDavP-2 je namenjena temu, da se preko posrednih kazalnikov poskuša oceniti višino dohodkov, ki so v določenem obdobju ostali nenapovedani davčnemu organu in posledično neobdavčeni. Poskuša se čim bolj verjetno ugotoviti višino vseh dohodkov, od katerih ni bil plačan davek (pa ne gre za dohodke, od katerih se davki... VSRS Sodba U 6/2021-8 Vrhovno sodišče Upravni oddelek 25.05.2021 imenovanje predsednika sodišča - Sodni svet - neizbira nobenega od prijavljenih kandidatov - izpodbijanje sklepa o neizbiri - prosta presoja Sodnega sveta - diskrecijska pravica - obseg obrazložitve - standard obrazloženosti odločbe - zakonitost postopka izbire - ugoditev tožbi - pravica do poštenega sojenja Ker iz obrazložitve izpodbijanega sklepa niti iz v tožbi povzetega razgovora s tožnikom (katerega vsebine toženka ne prereka) ni mogoče razbrati, da v obravnavanem primeru nista bili prav okoliščini, povezani s tožnikovo starostjo in dejstvom treh zaporednih mandatov tisti, ki sta bili odločilni razlog za tožnikovo neizbiro za mesto predsednika sodišča, Vrhovno sodišče ne more preizkusiti, ali je bil obravnavani izbirni postopek (ne)pošten. UPRS Sodba II U 294/2018-18 Upravno sodišče Upravni oddelek 22.04.2021 vodno dovoljenje - izdaja vodnega dovoljenja - raba vode za proizvodnjo električne energije - mnenje izvedenca - pravica do izjave Ker tožeči stranki mnenje izvedenca ni bilo vročeno in se o njem ni mogla izjaviti, je bila s tem storjena bistvena kršitev pravil postopka. Na ta zaključek ne vpliva okoliščina, da je prvostopni organ z dopisom tožečo stranko pozval k izjavi. Ta dopis je po vsebini kasneje izdana prvostopna odločba, ki je vsebovala tudi stališče prvostopnega organa o predmetni zadevi, mnenje izvedenca pa dopisu ni bilo priloženo. UPRS Sodba II U 414/2017-30 Upravno sodišče Upravni oddelek 24.05.2021 dovoljenje za stalno prebivanje - pogoji za izdajo dovoljenja - razveljavitev dovoljenja - spor polne jurisdikcije - pravica do zasebnega in družinskega življenja Glede na dolžino trajanja stanja pozitivne obveze države za realizacijo posameznikove pravice do spoštovanja njegovega zasebnega in družinskega življenja iz prvega odstavka 8. člena EKČP državi nalagajo, da tožničin položaj uredi. VSL Sklep V Kp 65758/2019 Višje sodišče v Ljubljani Kazenski oddelek 10.02.2021 prikriti preiskovalni ukrepi - informacijska zasebnost - komunikacijska zasebnost - odredba sodišča - International Mobile Equipment Identity (IMEI) - pridobitev IMEI številke - hramba podatkov o prometu v elektronskem komunikacijskem omrežju - uničenje podatkov - načelo sorazmernosti - test sorazmernosti - naročniško razmerje za telefon - predplačniška kartica Ker pritožniki, razen z ugotovitvijo, da zadnja kontrolna oziroma rezervna cifra v IMEI številki aparata, na katerega se vežejo prepisi prisluhov, manjka, ne izpodbijajo zaključka prvostopenjskega sodišča, da se prepisi prisluhov navezujejo prav na mobilno napravo, v zvezi s katero je bil odrejen ukrep po 1. točki prvega odstavka člena 150 ZKP (točki 7 in 8 obrazložitve napadene odločitve), sodišče druge stopnje tudi v tem delu pritožbene navedbe zavrača kot neutemeljene.
Pritožničina teza, da je sklep sodišča prve stopnje obremenjen z absolutno bistveno kršitvijo določb kazenskega postopka po 11. točki prvega odstavka člena 371 ZKP, saj v predlogu za izločitev dokazov ni bila problematizirana stopnja obrazloženosti predmetnih odredb, temelji na zmotni razlagi določb kazenskega procesnega prava, ki se nanašajo na pooblastilo predsednika senata sodišča prve stopnje v zvezi z oceno zakonitosti dokazov v spisu v fazi predobravnavnega naroka; po določbi tretjega... VSL Sodba II Cp 1869/2019 Višje sodišče v Ljubljani Civilni oddelek 16.10.2020 dedovanje denacionaliziranega premoženja - dedni dogovor - oderuška pogodba - načelo enake vrednosti dajatev - nedopustnost podlage - pacta sunt servanda - ničnost pogodbe - morala - nemoralna pogodba - kavza pogodbe - nepoznavanje prava - skrbnost ravnanja Okoliščine konkretnega primera presegajo abstraktni dejanski stan izpodbijanja pogodbe zaradi napake volje, presegajo pa tudi abstraktni dejanski stan iz 119. člena OZ, ker se bolj prekrivajo z abstraktnim dejanskim stanom iz 86. člena OZ. Namen tožnikov, ki se je oblikoval kot glavni razlog (kavza) za sklenitev dednega dogovora, je bil oškodovanje čeških dedičev, njuna ravnanja pa je moč oceniti kot hud poseg v temeljna moralna načela, ki veljajo v obligacijskih razmerjih. Razlog, zaradi katerega sta tožnika sklenila dedni dogovor, je bil usmerjen v uresničitvi interesa, ki je v nasprotju z moralnimi načeli. UPRS Sodba II U 17/2021-19 Upravno sodišče Upravni oddelek 21.05.2021 korupcija - ugotovitve o konkretnem primeru - darilo - nasprotje interesov - pravica do izjave - stroški nočitve Novela ZIntPK-C je v petem odstavku 15. člena med drugim določila 3 mesečni rok (sicer instrukcijski) za odločanje Upravnega sodišča v primeru vložitve tožbe zoper ugotovitve in druge odločitve iz drugih javnopravnih postopkov, kot je postopek ob sumu kršitve integritete in kršitve prepovedi in omejitve sprejemanja daril.
Iz določbe do 16. 11. 2020 veljavnega šestega odstavka 13. člena ZIntPK, še zlasti ob analogni uporabi prvega odstavka 52. člena Poslovnika komisije za preprečevanje korupcije izhaja, da se v primeru ugotovljenih kršitev ZIntPK v izrek ugotovitev iz petega odstavka 13. člena ZIntPK vnesejo le ravnanja, ki pomenijo kršitev ZIntPK, ne pa tudi ravnanja, glede katerih komisija pri obravnavani osebi ni zaznala kršitev.
Nova ureditev (novela ZIntPK-C) je sledila sodni praksi, sprejeti do 16. 11. 2020, ki je za zagotovitev pravice do izjave v drugih neupravnih postopkih, kot je tudi obravnavani zaradi kršitve integritete in prepovedi sprejemanja daril,... UPRS Sodba I U 1308/2020-20 Upravno sodišče Upravni oddelek 18.09.2020 omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - odvzem osebne svobode - nevarnost pobega - načelo sorazmernosti - implementacija direktive V primerih ko gre za odvzem osebne svobode in ne zgolj za omejitev gibanja, ni nobene zakonite podlage, da tožena stranka izpodbijani akt še naprej obravnava zgolj kot omejitev gibanja, kajti to lahko vodi do sistemskih pomanjkljivosti pri zagotavljanju varstva človekovih pravic prosilcev za mednarodno zaščito v Sloveniji, ki jim je odvzeta prostost.
Slovenski zakonodajalec je pogoj iz prava EU o tem, da mora obstajati "nevarnost pobega", prenesel v notranji pravni red tako, da je določil višji dokazni standard, in sicer, da mora biti ta nevarnost pobega "utemeljena", dodatno pa je v določbi člena 2(31) ZMZ-1 opredelil pojasnjevalno določbo, da nevarnost pobega pomeni, da so v posameznem primeru podane okoliščine, na podlagi katerih je mogoče "utemeljeno sklepati, da bo oseba pobegnila."
Slovenski zakonodajalec ni v notranji pravni red prenesel določbe člena 8(4) Direktive 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev... UPRS Sodba in sklep I U 711/2020-14 Upravno sodišče Upravni oddelek 24.06.2020 mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - zloraba postopka - napačna uporaba materialnega prava Iz določila člena 8(3)(d) Direktive 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito (prenovitev) izhaja, da morajo objektivna merila vključevati, okoliščine o tem, ali je prosilec “že imel priložnost začeti azilni postopek”, tako da bi se na tej podlagi lahko domnevalo, da je prošnjo vložil samo za to, da bi zadržal ali otežil izvedbo odločbe o vrnitvi.
Tako jezikovna kot tudi teleološka metoda ne dopuščata razlage 8(3)(d) Direktive o sprejemu 2013/33/EU, po kateri bi gola ugotovitev, da se je tujec določen čas nahajal na ozemlju Slovenije pa ni zaprosil za azil, kljub temu, da je bil v stiku s policaji, zadoščalo za utemeljeno domnevo, da prošnjo zlorablja, ker želi le zadržati ali otežiti izvedbo odločbe o vrnitvi.
Ugotovitev oziroma sklepanje tožene stranke, da je tožnik podal prošnjo za mednarodno zaščito samo zato, da bi preprečil ali otežil odstranitev, ni skladna z... VSRS Sodba I Ips 37062/2019 Vrhovno sodišče Kazenski oddelek 11.03.2021 odmera kazni - obrazložitev ZKP terja, da sodišče v obrazložitvi pisno izdelane sodbe pove, "katere okoliščine je sodišče upoštevalo pri odmeri kazni." (osmi odstavek 364. člena ZKP). Temu je prvostopenjsko sodišče sledilo. Vendar pa s tem dolžnost obrazložiti odločbo o sankciji ni izčrpana. Jedro zahteve po obrazloženi sodni odločbi (22. člen Ustave RS) terja, da se sodišče opredeli do vseh relevantnih okoliščin. Dolžnost sodišča je, da se seznani z navedbami strank, da prouči njihovo dopustnost in pravno relevantnost ter se do njih, če so za odločitev bistvene in niso očitno neutemeljene, v obrazložitvi svoje odločbe opredeli.
Okoliščine, ki jih je navajala obramba, so v luči drugega odstavka 49. člena KZ-1 na prvi pogled vsekakor relevantne za odmero kazni zapora. Zato dvoma, ali jih je sodišče pri odločanju o kazni vzelo v presojo, ne sme biti - toliko bolj, če gre za obrazložitev sankcije, ki pomeni poseg v osebno svobodo (19. člen Ustave RS). Ključno je, da obdolženec,... UPRS Sodba I U 2124/2018-14 Upravno sodišče Upravni oddelek 29.12.2020 davek na dodano vrednost (DDV) - davek od dohodkov pravnih oseb (DDPO) - pravica do odbitka vstopnega DDV - dobiček - prihodki in odhodki - hčerinska družba Iz razlogov davčnega organa izhaja, da tožniku ni priznal odbitka DDV zaradi neizpolnjevanja tretjega pogoja, saj tožnik ni dokazal, da je šlo za uporabo blaga ali storitev za namene njegovih obdavčenih transakcij.
Storitvena pogodba, na katero se tožnik v postopku sklicuje in na več mestih pojasnjuje njeno vsebino in na ta način izkazuje vrsto opravljenih storitev po posameznih dobaviteljih, ki je bila sestavljena naknadno (17. 11. 2017), torej tik pred koncem postopka na prvi stopnji, tudi po presoji sodišča ni verodostojna v smislu 31. člena ZDavP-2 v povezavi z SRS, ki se nanje finančni organ pravilno sklicuje. Tudi po presoji sodišča ne more takšna naknadno sestavljena listina prikazati pravilnosti poslovanja tožnika za nazaj ter je, kot že rečeno, za obravnavani primer nerelevantna. UPRS Sodba II U 141/2018-23 Upravno sodišče Upravni oddelek 15.03.2021 davčna izvršba - denarna kazen - izvršba s prisilitvijo - lastnik - vročitev - naslov za vročanje Lastništvo na predmetnem zemljišču se je spremenilo po izdaji in izvršljivosti inšpekcijske odločbe. Odločilno je dejstvo za izdajo izpodbijanega sklepa, da pritožnik do izteka dodatnega roka navedene obveznosti ni izpolnil. UPRS Sodba II U 230/2018-18 Upravno sodišče Upravni oddelek 04.03.2021 kmetijstvo - povračilo škode - pogoji za dodelitev sredstev - odprava posledic naravne nesreče - odprava posledic škode v kmetijstvu V primeru zavarovalnih nasadov, se lahko znesek bistveno zniža ali pa se znesek pomoči sploh ne dodeli zaradi že sprejetih sredstev s strani zavarovalnice, ki presegajo v Uredbi 702/2014/EU z dne 25. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije maksimalno določeno višini sredstev. VSL Sodba VII Kp 34177/2015 Višje sodišče v Ljubljani Kazenski oddelek 05.05.2021 šikaniranje na delovnem mestu - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - tiha blanketa - analogija znotraj pravnega pravila (analogia intra legem) - v zvezi z delom - enkratno ravnanje - kolektivno kaznivo dejanje - kdaj začne zastaranje teči - zavrnitev dokazov - prepovedana posledica - vzročna zveza - odstranitev obdolženca z zaslišanja - sprememba obtožbe v ponovljenem postopku po razveljavitvi sodbe - načelo prepovedi reformatio in peius - sprememba izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti Kaznivo dejanje šikaniranja na delovnem mestu vsebuje tako imenovane tihe blankete. Pri razlagi opredeljenih izvršitvenih načinov oziroma zakonskih znakov se je namreč treba opreti na definicije vsebovane v Zakonu o preprečevanja nasilja v družini (ZPND) in Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1). Stranki kazenskega postopka sta to pomoč pri razlagi napačno opredelili kot zakonsko analogijo oziroma blanketno dispozicijo. UPRS Sodba II U 369/2018-32 Upravno sodišče Upravni oddelek 04.02.2020 neposredna plačila v kmetijstvu - plačilne pravice - pravica do izjave v postopku - kršitev pravice do izjave Med strankama upravnega spora je sporna odločitev prvostopenjskega organa, ki je zavrnil izplačilo plačilnih pravic na podlagi ugotovitve, da je tožnika šteti kot namernega čezmernega prijavitelja, v smislu 32. člena Uredbe o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2014.
Ker je tožena stranka v pritožbenem postopku, skladno s pooblastilom iz prvega odstavka 251. člena ZUP, sama ugotavljala (v okviru pritožbenih navedb) dejansko stanje, bi po presoji sodišča morala upoštevati določbo 9. člena ZUP in stranki dati možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo, preden se izda odločba. UPRS Sodba in sklep I U 908/2020-17 Upravno sodišče Upravni oddelek 14.07.2020 omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - istovetnost - utemeljen dvom o resničnosti dejanskega stanja - utemeljena nevarnost - nevarnost pobega - odločba o vrnitvi - zloraba postopka Tožena stranka namesto „očitnega“ dvoma uporablja standard „utemeljenega“ dvoma, kar ni eno in isto. Očiten dvom je višja stopnja dvoma, kot je utemeljen dvom. Tožena stranka ni uspela dokazati, da je dvom „očiten“. Drugačen dvom, ki ni očiten, pa ne more biti podlaga za pridržanje.
Slovenski zakonodajalec je pogoj iz prava EU o tem, da mora obstajati „nevarnost pobega“, prenesel v notranji pravni red tako, da je določil višji dokazni standard, in sicer, da mora biti ta nevarnost pobega „utemeljena“, dodatno pa je v določbi člena 2(31) ZMZ-1 opredelil pojasnjevalno določbo, da nevarnost pobega pomeni, da so v posameznem primeru podane okoliščine, na podlagi katerih je mogoče „utemeljeno sklepati, da bo oseba pobegnila.“
Samo dejstvo, da je zoper prosilca za azil ob vložitvi njegove prošnje sprejeta odločba o vrnitvi, ne omogoča, da bi se brez presoje vseh upoštevnih okoliščin posameznega primera „domnevalo“, da je z vložitvijo prošnje...