Dokument Sodišče Oddelek Datum Institut Jedro UPRS Sodba I U 244/2017-41 Upravno sodišče Upravni oddelek 13.11.2019 dostop do informacij javnega značaja - poslovni subjekti pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava - pravni posel - stvarno premoženje države - poslovna skrivnost - test javnega interesa - banka Razpolaganje s "finančnim premoženjem" poslovnega subjekta pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava izrecno ureja v zvezi s finančnimi pogodbami DUTB le njene pogodbe glede prevzema terjatev med DUTB in navedenimi bankami, kjer kot prosto dostopne informacije javnega značaja določa le podatek o firmi in sedežu banke in neplačnika ter končno bruto izpostavljenost do posameznega neplačnika na dan prenosa na DUTB.
Ker so tožnice v zvezi s pogodbami med navedenimi bankami in DUTB o posameznih cenah prenesenih terjatev, deležev in delnic zahtevale informacije o razpolaganju s finančnim premoženjem DUTB, kar pa ni prosto dostopna informacija javnega značaja, je toženka pravilno odločila, da mora DUTB prikriti na kopijah zahtevanih pogodb o izvajanju ukrepov za krepitev stabilnosti banke s prilogami, sklenjenih med naštetimi bankami in DUTB, informacije glede podatkov, ki predstavljajo posamezne cene prenesenih terjatev, deležev oziroma delnci.
V konkretni zadevi so... VDSS Sodba Psp 93/2021 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za socialne spore 14.07.2021 zdraviliško zdravljenje - degenerativna bolezen - izpolnjevanje pogojev Čeprav v obravnavani zadevi ni generalizirane spondiloze hrbtenice (ki je vnetnega izvora), temveč težka degenerativna spondiloza ledvenega dela hrbtenica s težjo funkcionalno prizadetostjo in nevrološkimi izpadi, je bistveno, da je kirurško zdravljenje izčrpano oziroma ne pride v poštev. Sodišče prve stopnje ob subsumciji dejanskega stanja pod abstraktni dejanski stan iz 1. alineje 2. točke 1. odstavka 45. člena POZZ v 16. točki obrazložitve nepravilno zaključuje, da to sploh ni podano. Do takšnega zaključka ga je lahko privedla le gola jezikovna razlaga, ki v okoliščinah konkretnega primera ni sprejemljiva. Jezikovno interpretacijo 2. točke 1. odstavka 45. člena POZZ, poimenovane „Degenerativne bolezni“ je potrebno nadgraditi s sistemsko logično razlagalno metodo ter uporabo argumenta a maiori ad minus (s sklepanjem od večjega na manjše) ter zaključiti, da degenerativna spondiloza celotne hrbtenice zagotovo vključuje tudi hudo degenerativno spondilozo... UPRS Sklep II U 36/2020-17 Upravno sodišče Upravni oddelek 17.03.2021 izdaja dovoljenja za začasno prebivanje - molk organa - pravica do socialne varnosti - uveljavljanje pravic iz javnih sredstev Sodišče se ne strinja z navedbami tožnikov o takšni soodvisnosti pravice do pridobitve dovoljenja za začasno prebivanje in socialnih pravic tujcev, da bi morala upravna enota hkrati z eno odločbo odločiti tudi o pridobitvi socialnih pravic, saj je zakonsko predvideno, da o socialnih pravicah odločajo socialni organi, o dovoljenjih po ZTuj-2 pa upravne enote.
Sodišče ugotavlja, da je bilo v obravnavani zadevi z izdanimi upravnimi odločbami v obliki izkaznic, v celoti ugodeno prošnji tožnikov. VSL Sodba in sklep II Cp 2906/2016 Višje sodišče v Ljubljani Civilni oddelek 06.09.2017 prisilna hospitalizacija v psihiatrični bolnišnici - postopek o pridržanju oseb v psihiatričnih zdravstvenih organizacijah - pogoji za pridržanje - presoja pogojev - zdravniška služba - opravljanje zdravniške službe - zdravniška specializacija - nepooblaščena oseba - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - vzročna zveza - vmesna sodba - vezanost na pravnomočno vmesno sodbo - povrnitev nepremoženjske škode - pravica do prostovoljnega zdravljenja - povrnitev premoženjske škode - denarna odškodnina - višina denarne odškodnine - plačilo dohodnine od izplačane odškodnine - pravočasnost zahteve za izločitev sodnika - plačilo sodne takse - obveznost plačila sodne takse Tožnici prostosti ni odvzela pooblaščena oseba oziroma presoje pogojev za prisilno hospitalizacijo, ki je medicinsko vprašanje, ni opravil zdravnik, ampak zdravniški specializant, ki sme opravljati zdravniško službo, za katero specializira, le pod vodstvom in z odgovornostjo mentorja.
Vmesna sodba ima prekluziven učinek, v postopku odločanja o višini je sodišče vezano na pravnomočno vmesno sodbo, zato načeloma ne more več obravnavati ugovorov, ki se nanašajo na podlago tožbenega zahtevka, tudi če jih tožena stranka pred izdajo vmesne sodbe ni podala.
Pravica do prostovoljnega zdravljenje obsega tudi pravico do odklonitve zdravljenja. Neupoštevanje odklonitve zdravljenja je utemeljeno samo, če bolnik nima več sposobnosti oblikovanja pravno relevantne volje glede zdravljenja. Zdravljenje proti volji bolnika je v takem primeru, tudi če pride do ogrožanja zdravja in življenja ali povzročanja velike škode sebi ali drugim, nedopustno in posledično protipravno. VSRS Sodba II Ips 75/2019 Vrhovno sodišče Civilni oddelek 06.02.2020 kršitev osebnostnih pravic - javna oseba - novinar - odgovorni urednik - žalitev časti in dobrega imena - žaljiva izjava - poslanec - Twitter - tehtanje ustavnih pravic - kolizija med svobodo izražanja ter pravico do dobrega imena in časti - pravica do izjave - povrnitev nepremoženjske škode - protipravnost - zamudna sodba - osebno vročanje - vročanje v hišni predalčnik - velikost poštnega predalčnika - fikcija vročitve - nastop fikcije - dopuščena revizija Odgovor na prvo dopuščeno revizijsko vprašanje se glasi: v primeru, da naslovnik v roku iz 142. člena ZPP pisanja ne prevzame na pošti, je tega dopustno vrniti sodišču, če ga ni mogoče pustiti v hišnem predalčniku, tudi, če je ta premajhen (čeprav je sicer v splošnem uporaben). Z vidika pravice do izjave pa zadošča, da je naslovnik na vrnitev konkretne pošiljke sodišču opozorjen s tipskim obvestilom za primer osebne vročitve v skladu s Pravilnikom o ovojnici za vročanje po pošti v pravdnem postopku, v katerem je navedeno tudi, da bo pismo vrnjeno sodišču, ki je odredilo njegovo vročitev, če naslovnik predalčnika nima ali je ta neuporaben.
Pri presoji o protipravnosti sporne objave na Twitterju ni pravilen jezikovno-analitičen pristop ampak je treba izhajati iz tega, kakšen je bil hipni učinek objave na povprečnega uporabnika oziroma sledilca. Pri omejevanju izražanja v tovrstnem komunikacijskem okolju je treba zaradi doktrine zastraševalnega učinka... UPRS Sodba in sklep I U 930/2017-64 Upravno sodišče Upravni oddelek 19.06.2018 konkurenca - omejevalna ravnanja - omejevalni sporazum - prepoved omejevalnih sporazumov - pojem omejitve konkurence "zaradi cilja" - javni razpis - koncesija - delitev trga - pojem podjetja - upoštevni trg - določen oziroma določljivo opredeljen upoštevni trg - načelo samostojnosti - vplivi na trgovanje med državami članicami - zahteva za vstop v postopek - privilegirana komunikacija Povezave med družbami so konkretno pravno relevantne z vidika odgovornosti, oziroma ko gre za presojo ravnanj različnih povezanih entitet. V takih primerih so lahko za presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločitve toženke upoštevni ugovori strank, ki se nanašajo na vprašanje, katere osebe v konkretnem primeru tvorijo eno samo podjetje v smislu konkurenčnopravnih pravil. V obravnavanem primeru pa je iz očitane kršitve in navedb strank povsem jasno razvidno, da sploh ni (bilo) spora o okoliščinah, katere družbe (osebe) so bile, osebno vpletene v očitani kršitvi.
V okviru uporabe 6. člena ZPOmK-1 oziroma 101. člena PDEU v obravnavani zadevi se upoštevni trg opredeli zgolj za namen ugotavljanja, ali je cilj sporazuma preprečevanje, omejevanje ali izkrivljanje konkurence oziroma ali lahko prizadene trgovino med državami članicami EU.
Bistveno pravno merilo za ugotovitev, ali konkretno dogovarjanje med podjetji pomeni omejevanje konkurence zaradi cilja, je,... VSL Sodba X Kp 37451/2012 Višje sodišče v Ljubljani Kazenski oddelek 17.07.2020 zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - sostorilstvo - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - nasprotje med zakonskim in dejanskim opisom kaznivega dejanja - uprava banke - opustitev dolžnosti - kreditna tveganja - bančni kredit - odobritev bančnega kredita - obarvani naklep - razlogi o odločilnih dejstvih - zavrnitev dokaznih predlogov - izvedenstvo Izrek sodbe je nerazumljiv tedaj, ko ni jasno, na kaj se opis nanaša oziroma če se iz njega ne da ugotoviti, za kakšno kaznivo dejanje gre. Sodišče prve stopnje je v abstraktnem delu izreka sodbe, ki se izpodbija s to pritožbo, sicer res navedlo, da so obtoženci zato, da bi drugemu pridobili premoženjsko korist, z zavestnim sodelovanjem pri storitvi zlorabili svoje položaje, vendar pa je v konkretnem opisu obtožencem očitanega kaznivega dejanja določno in jasno navedeno, da se jim očita druga izvršitvena oblika in sicer opustitev njihove dolžnosti. Kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti po členu 240 KZ-1 je imelo namreč v času, ko je bilo kaznivo dejanje storjeno, tri izvršitvene oblike in sicer zlorabo položaja, prekoračitev pravice in opustitev dolžnosti, ki jih ima na podlagi zakona, drugega predpisa, akta pravne osebe ali pravnega posla glede razpolaganja s tujim premoženjem ali koristmi. Zlasti pa sodišče druge stopnje... VSRS Sodba in sklep II Ips 195/2018 Vrhovno sodišče Civilni oddelek 25.10.2018 varstvo potrošnikov - potrošniška kreditna pogodba - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - posojilo v tuji valuti - dolgoročni kredit v CHF - valutno tveganje - dopustnost podlage - ničnost pogodbe - nejasni pogodbeni pogoji - nepošten pogodbeni pogoj - ekonomske posledice pogodbenega pogoja - pojasnilna dolžnost - informacijska dolžnost banke - način posredovanja informacij - načelo vestnosti in poštenja - slaba vera banke - monetarna politika - oderuška pogodba - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - indični dokaz - neposreden dokaz - verodostojnost priče - načelo dispozitivnosti - tuja sodna praksa - pravni interes za dajatveno tožbo - razpolaganje s tožbenim zahtevkom - dovoljenost revizije - nova dejstva in dokazi v reviziji V okviru pojasnilne dolžnosti mora biti kreditojemalec ne le seznanjen z možnostjo zvišanja ali znižanja vrednosti tuje valute, v kateri mora odplačevati kredit, temveč mora imeti tudi možnosti za oceno potencialno znatnih ekonomskih posledic pogodbenega pogoja ter njegovega vpliva na prevzete finančne obveznosti, torej na skupne stroške kredita. Biti mora obveščen, da prevzema valutno tveganje, ki ga bo ob devalvaciji valute, v kateri prejema dohodke, morda težko nosil. To med drugim pomeni pregledno pojasnjeno konkretno delovanje mehanizma, v katerega spada zadevni pogoj ter, če je to primerno, povezavo med tem mehanizmom in mehanizmom, določenim z drugimi pogoji, na podlagi česar lahko potrošnik z natančnimi in razumljivimi merili presodi, kakšne so ekonomske posledice, ki se jim izpostavlja. Pri tem je treba upoštevati ne le vsebino same pogodbe, temveč vse oglase in informacije, ki so bile potrošniku posredovane v okviru pogajanj.
Revizijska graja stališča... VSRS Sklep II Ips 264/2018 Vrhovno sodišče Civilni oddelek 28.03.2019 denacionalizacija - odškodnina - upravičenec do odškodnine - banka - reforma bančnega sistema - decentralizacija - sukcesija - pravno nasledstvo - predlagalni nepravdni postopek - navajanje novih dejstev in dokazov - prekluzija - koncentracija postopka - smiselna uporaba določb ZPP - edicijska dolžnost - dopuščena revizija Prekluzija iz prvega odstavka 286. člena ZPP ni primerno sredstvo za uresničevanje namena koncentriranega in pospešenega postopanja v nepravdnih zadevah, zlasti če udeleženci postopka v vabilu na narok niso bili opozorjeni na to, da naj bi šlo za prvi narok s posledicami iz prvega odstavka 286. člena ZPP.
Določba 73. člena ZDen je po strogi jezikovni razlagi pri opredelitvi upravičenca do odškodnine omejena na subjekte, ki so bili: (1.) denacionalizacijski zavezanci in so (2.) podržavljeno premoženje v svoja sredstva sami ali po svojih univerzalnih pravnih prednikih pridobili odplačno. Univerzalna sukcesija je lahko popolna ali delna. Ne glede na to, da je premoženje konstitutivni element oblikovanja pravne osebe, pa ni mogoče trditi, da gre za pravno nasledstvo pravnih oseb že zato, ker so naslednice istega premoženja.
Decentralizacija bančnega sistema na načelni ravni ne more pomeniti delnega univerzalnega pravnega nasledstva komunalnih (oziroma poslovnih) bank... VSRS Sodba II Ips 77/2020 Vrhovno sodišče Civilno-gospodarski oddelek, civilni senat 03.03.2021 kolizija ustavnih pravic - metoda praktične konkordance - kršitev osebnostnih pravic v tisku - pravica do zasebnosti - čast in dobro ime - prepoznavnost osebe - povprečen bralec - prepovedni zahtevek - določenost tožbenega zahtevka - dopuščena revizija - objava v medijih - poročanje o kaznivem dejanju - kaznivo dejanje nasilja v družini - svoboda izražanja Povzetek instantno zbranih vaških govoric v spornem članku, ki prikazujejo popačeno sliko o "slabem jabolku" v vasi, ni ničesar prispeval k razpravi o motivih, povodu ali ozadju dejanja in s tem k razumevanju dogodka. Cilj takega navidezno informativnega novinarskega diskurza je s "pikantnimi" podrobnostmi pritegniti bralca oziroma kupca časopisa, zato ne more biti v javnem interesu.
Pri presoji prepoznavnosti osebe se ne uporablja merilo povprečnega razumnega bralca, temveč je odločilno, ali je bila oseba vsaj za del bralstva oziroma naslovnikov prepoznavna. Zadošča, če osebo prepozna določena skupina ljudi, ki je zaradi svojega posebnega védenja o osebi, o kateri se poroča, v položaju, ki ji omogoča prepoznavo.
Zahtevo po oblikovanju konkretnega prepovednega zahtevka je treba razlagati tako, da se ta nanaša na vsebino dejanja, ki ga je treba opustiti, in ne na konkretno formulacijo v posamičnem primeru. Zahtevek je lahko do določene mere pomensko odprt, saj bi sicer... UPRS Sodba I U 321/2020-27 Upravno sodišče Upravni oddelek 29.03.2021 trg finančnih instrumentov - zloraba trga finančnih instrumentov - trgovanje z delnicami - cena delnic - tržna manipulacija - kazalniki tržne manipulacije - tožbena novota Nacionalnemu sodišču ni prepovedano ugotavljanje, da subjektivni element indicira obstoj konstitutivnih elementov tržne manipulacije, a obstoj pravega interesa ni predispozicija za ugotovitev, ali je prišlo do tržne manipulacije; ocena, ali je do manipulacije prišlo, moja temeljiti na objektivnih faktorjih, pri čemer pa resnični interes za nakup/prodajo zadevnih vrednostnih papirjev lahko podpre ugotovitev takšnih objektivnih faktorjev.
MAR v prvem odstavku 34. člena (prvi pododstavek) jasno vzpostavlja pravilo o objavljanju ukrepov, in to takojšnjem, pri čemer se poleg vrste in narave kršitve objavi tudi identiteto dotične osebe. Takšen mehanizem ne služi le generalnopreventivnemu zastraševanju javnosti in informiranju udeležencev na trgu, temveč ima tudi dodatni namen sankcioniranja kršitelja, pri čemer je takšna objava v načelu obvezna. Le če na podlagi presoje v posameznem primeru organ oceni, da bi bila objava identitete nesorazmerna, lahko pride do odloga... VSL Sklep I Cp 1941/2020 Višje sodišče v Ljubljani Civilni oddelek 03.03.2021 premoženje nezakonitega izvora - odvzem premoženja nezakonitega izvora - nesorazmernost - protiustavnost zakona - pravica do zasebne lastnine - izvor premoženja - dokazovanje - pasivna legitimacija - kataloško kaznivo dejanje - finančna preiskava - protipravna premoženjska korist - nesorazmerna premoženjska korist - metoda izračuna - dokazna ocena - pomanjkljiva in neobrazložena dokazna ocena - kršitev metodološkega napotka - ugovor prekluzije - ponovna ocena dokazov - nova glavna obravnava pred sodiščem prve stopnje Sodišče mora v skladu s 156. členom URS postopek prekiniti in začeti postopek pred Ustavnim sodiščem, če pri odločanju meni, da je zakon, ki bi ga moralo uporabiti, protiustaven. Sodišče postopka ni dolžno prekiniti vedno, kadar katera od strank to zahteva, pač pa je dolžno resne in ustrezno obrazložene navedbe strank glede domnevne protiustavnosti vzeti na znanje in pretehtati njihovo utemeljenost. Po mnenju tožencev drugi odstavek 5. člena v zvezi s tretjim odstavkom 27. člena ZOPNI posega v pravico do zasebne lastnine iz 33. in 2. člena URS, ker od njih terja, da dokazujejo zakonit izvor premoženja iz preteklosti. Sodišče druge stopnje v navedenem ne najde nobenega neskladja z URS. Ravno nasprotno. Pri ugotavljanju nesorazmernosti med obsegom premoženja in dohodki, zmanjšanimi za davke in prispevke iz obdobja preiskovanja, ne gre izhajati zgolj iz finančne preiskave, ki je bila opravljena, temveč širše. Iz razloga, da neko premoženje ni bilo predmet finančne... VSRS Sodba in sklep II Ips 51/2021 Vrhovno sodišče Civilno-gospodarski oddelek, civilni senat 21.07.2021 povrnitev premoženjske škode - škoda zaradi izvedbe del na sosednjem objektu - zmanjšanje vrednosti nepremičnine - odškodninska odgovornost države - odgovornost države za delo državnega organa - opustitev dolžnega ravnanja državnih organov - postopek izdaje gradbenega dovoljenja - zadržanje izvršitve gradbenega dovoljenja - gradnja brez gradbenega dovoljenja - nedovoljena gradnja - inšpekcijsko nadzorstvo - načelo učinkovitosti - odgovornost projektanta - napake v projektu - odgovornost za škodo, ki nastane tretjim z gradnjo - odgovornost odgovornega projektanta - odgovornost delodajalca - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - vzročna zveza - teorija adekvatne vzročnosti - prekinitev vzročne zveze - solidarna odgovornost - dopuščena revizija Republika Slovenija glede na načelo varstva zaupanja v pravo (2. člen Ustave RS) in pravice do povračila škode (26. člen Ustave RS) ne more biti razbremenjena odškodninske odgovornosti za opustitev predpisanega dolžnega ravnanja svojih oblastnih organov v razmerju do tretjih, kadar njeni oblastni organi po uradni dolžnosti ne preprečijo niti ne poskušajo preprečiti kršitve svojih odločb (posamičnih aktov), ki so bile izdane o obnovi postopka izdaje gradbenega dovoljenja zaradi varovanja pravnih koristi tretjih, posledica kršitve teh odločb (izgradnje objekta po zadržanem izvrševanju gradbenega dovoljenja) in opustitve dolžnega ravnanja preprečitve te kršitve (v konkretnem primeru inšpekcijskega nadzorstva), pa je nastanek škode tretjim. Zato odškodninsko odgovarja tudi za škodo zaradi zmanjšanja vrednosti nepremičnine tožečih strank.
Napake v projektu niso v vzročni zvezi s škodo zaradi nadaljevanja gradnje v nasprotju z odločbo o zadržanju izvršitve... VSRS Sodba U 4/2021-25 Vrhovno sodišče Upravni oddelek 12.07.2021 razrešitev s funkcije predsednika sodišča - uvrstitev sodnika v plačni razred - objektivna odgovornost - teža kršitve - sorazmernost ukrepa - Sodni svet - prosta presoja Sodnega sveta - diskrecijska pravica - ustavnost zakonske ureditve - enakost pred zakonom - svoboda dela - zavrnitev tožbe Tožnica je po izpodbijani odločbi za kršitev pri uvrščanju novoizvoljenih sodnikov v plačne razrede odgovorna že zato, ker je po zakonu odgovorna za porabo proračunskega denarja (torej objektivno). Takega stališča Sodnega sveta, ki mu sodišče glede na zgoraj predstavljene predpise lahko le pritrdi, tožnica ne graja.
Razhajanje med ugotovitvijo Sodnega sveta, da je tožnica previsoke plačne razrede v tu obravnavnih 12 odločbah določila na lastno pobudo, in trditvijo tožnice, da je to storila zato, ker je sledila strokovnim službam, za presojo njene odgovornosti ni bistveno: glede na njeno izključno in neprenosljivo (razen na podpredsednika sodišča) pristojnost odločati o uvrstitvi sodnikov v plačne razrede in glede na nesporno dejstvo, da je odločitev tudi sprejela, se odgovornosti iz nobenega od navedenih dveh razlogov ne more razbremeniti.
Zaradi ocene, da gre v obravnavanem primeru za eno najtežjih kršitev pri opravljanju nalog sodne uprave in da razrešitev... UPRS Sodba I U 323/2020-45 Upravno sodišče Upravni oddelek 01.03.2021 tržna manipulacija - prodaja vrednostnih papirjev - prodajna cena Definicijo tržne manipulacije določa 12. člen MAR, pri čemer je ta v točki (a) prvega odstavka osnovana tako, da vsebuje objektivne elemente, ki konstituirajo tržno manipulacijo, medtem ko so definicije v nekaterih drugih delih (točka (c) denimo) izrecno osnovane tako, da vsebujejo tudi subjektivne elemente (… je oseba, ki jih je razširjala, vedela ali bi morala vedeti, da so bile informacije napačne ali zavajajoče). To kaže, da zakonodajalec te variante tržne manipulacije ni želel vezati na nobene subjektivne predpostavke, še posebej ne v smislu namena vplivati na ceno. 12. člen tako ne vsebuje splošne zahteve, da bi za obstoj tržne manipulacije bil potreben subjektivni element, naklep, kar potrjujejo tudi stališča ESMA (tega pa ne spremeni niti zadnji stavek točke (a) o zakonitih razlogih niti prepoved poskusa tržne manipulacije). UPRS Sklep II U 137/2018-14 Upravno sodišče Upravni oddelek 12.05.2021 študentska organizacija - organizacijska enota - ni upravna zadeva - statusni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu Postopek ustanavljanja novih organizacijskih oblik Študentske organizacije Slovenije ni mogoče opredeliti kot postopek oblastnega odločanja nosilca javnih pooblastil, saj se ne odloča o pravicah, obveznostih oziroma pravnih koristi s področja zadev, ki so toženi stranki v 5. do 8. členu ZSkuS dane v izvrševanje javnih pooblastil. Zato odločanje o tem, ali je tožeča stranka organizacijska oblika Študentske organizacije Slovenije, ni upravna zadeva v smislu prvega odstavka 2. člena ZUP, saj ne gre za odločanje o pravici, obveznosti ali pravni koristi fizične ali pravne osebe oziroma druge stranke na področju upravnega prava. Ker gre v obravnavani zadevi za statusni spor, za katerega je zagotovljeno varstvo pred sodiščem splošne pristojnosti, v obravnavanem primeru tudi odločanje po prvem odstavku 4. člena ZUS-1 ne pride v poštev. UPRS Sodba in sklep II U 332/2019-32 Upravno sodišče Upravni oddelek 11.05.2021 preprečevanje korupcije - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - pravica do izjave - poslanec - nezdružljivost opravljanja funkcij - varstvo integritete pravnih oseb - zastopanje pravne osebe - enako varstvo pravic v postopku V dokumentih "Ugotovitve komisije glede nezdružljivosti funkcij poslanca državnega zbora RS" in "Nezdružljivost funkcij poslanca", ki sta bila objavljena na spletnih straneh, tožena stranka zgolj povzema svoje postopanje in svoje ugotovitve. Bistvo opozorila je, da se tožnika v skladu s prvim odstavkom 27. člena ZIntPK opozarja na nezdružljivost in se ga poziva, da v roku 15 dni odpravi nezdružljivost in se odreče funkciji. Tako noben od izpodbijanih dokumentov ne izpolnjuje materialnih pogojev za opredelitev upravnega akta, ki je lahko predmet izpodbijanja po ZUS-1, saj v nobenem od njih v izreku ni bilo dokočno odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi tožeče stranke. Četudi gre za ugotovitev dejanskega stanja oziroma dejstev, ki izhajajo iz uradno objavljenih podatkov, uradnih podatkov, ki jih ima organ in podatkov, ki so preverljivi v javnih evidencah, kot so v obravnavani zadevi javno dostopni podatki na spletni strani in je dejansko stanje nezdružljivosti... VSL Sodba V Cpg 435/2020-78 Višje sodišče v Ljubljani Gospodarski oddelek 15.07.2021 kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic - uporaba avtorskega dela - kabelska retransmisija glasbenih del - nadomestilo za uporabo - nesklepčnost zahtevka - pravna narava zahtevka - odškodninski zahtevek - zastaranje zahtevka - višina nadomestila - tarifa - običajni honorar - določitev primernega denarnega nadomestila - zakonske zamudne obresti - različen začetek teka zakonskih zamudnih obresti - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - združitev postopka - prekluzija - pravica do izjave - standard obrazloženosti V smislu enakega obravnavanja kabelskih operaterjev, zagotavljanja konkurenčnosti med njimi ter predvidljivosti je treba v vseh istovrstnih postopkih določanja primernega nadomestila uporabiti enak način določitve primernega nadomestila.
Pri določitvi primernega nadomestila za uporabo pravic je treba upoštevati tisto tarifo, ki je veljala v obdobju za katerega se določa primerno nadomestilo. Le ta namreč odraža običajno vrednost pravice v določenem obdobju.
Tarifa iz Skupnega sporazuma se je v obdobju od leta 2012 do leta 2014 bistveno zvišala (za cca. 31 odstotkov). Gre za spremembo objektivne okoliščine, ki je pravno odločilna za določitev primernega nadomestila v tem primeru. Zato ni mogoče govoriti o posegu v konkurenčnost in pravico do enakega obravnavanja kabelskih operaterjev, ker bi sodišče v istovrstnih primerih, ki pa se nanašajo na drugo časovno obdobje, določilo primerno nadomestilo za kabelsko retransmisijo glasbe v televizijskih programih v drugačni... VSL Sklep V Kp 5747/2020 Višje sodišče v Ljubljani Kazenski oddelek 15.04.2021 nedovoljeni dokazi - prikriti preiskovalni ukrepi - tajno opazovanje - razširitev tajnega opazovanja - vpletenost v kriminalno dejavnost - utemeljeni razlogi za sum - tajno delovanje - privilegij zoper samoobtožbo - zahteva za izločitev dokazov Dokazni standard iz devetega odstavka 149.a člena ZKP je nižji kot tisti iz prvega odstavka istega člena.
Za presojo dovoljenosti uporabe izjav preiskovane osebe, ki jih je podala tajnemu delavcu v okviru prikritega preiskovalnega ukrepa tajnega delovanja, so odločilni kriteriji: (1) ali je oseba v pridržanju, (2) ali je oseba že bila formalno zaslišana, (3) ali oseba, ki zabeleži izjavo obdolženca, deluje kot agent države in kakšna je siceršnja narava njunega razmerja, (4) ali gre za izjave o že storjenem kaznivem dejanju ali o takem, ki je (še) v teku in (5) ali gre za funkcionalni ekvivalent zaslišanju. VSL Sklep III Cpg 448/2017 Višje sodišče v Ljubljani Gospodarski oddelek 10.07.2017 prisilna poravnava - prijava in preizkus terjatev - odločanje upnikov o sprejetju prisilne poravnave - izračun deleža glasovalnih pravic upnika pri glasovanju o sprejetju prisilne poravnave - odvzem glasovalnih pravic - pravna praznina - uporaba analogije - zloraba pravic - načelo enakega obravnavanja upnikov - načelo zagotavljanja najboljših pogojev za plačilo upnikov - povezane družbe - odvisna in obvladujoča družba - načelo vestnosti in poštenja - načelo pravne države - prehod upnikovih pravic na poroka (subrogacija) - razmerje med porokom in dolžnikom - načelo prepovedi zlorabe pravic - pogojne terjatve - navadne terjatve - povezane osebe - priznana terjatev - dejanski koncern V obravnavanem primeru se izkaže kot premisleka vredno stališče pritožnikov in teorije, da bi bila tudi v primeru, ko fizična oseba lastniško in vodstveno obvladuje več podjetij, analogna uporaba pravil koncernskega prava nujna za zagotovitev načela pravne enakosti.
Ne glede na to, da insolvenčno pravo prepovedi zlorabe pravic ne ureja, ni dvoma, da ta prepoved velja tudi v insolvenčnem pravu.
Prav zaradi tesnih (kapitalskih in osebnih vodstvenih) povezav med dolžnikom in upnikom F d. o. o., se ravnanje tako dolžnika kot tudi upnika F d. o. o. v obravnavanem primeru izkaže kot ravnanje z namenom, da s spretnim manevriranjem in ob sodelovanju še nekaterih drugih upnikov porokov, dosežeta potrditev prisilne poravnave nad dolžnikom na nedopusten način. Pri tem ne gre le za dejstvo, da je bila prisilna poravnava lahko izglasovana le tako, da so zanjo glasovali tudi z dolžnikom tesno povezani upniki. Gre predvsem za to, da ti upniki iz naslova terjatev, ki naj bi jih do...
