<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL Sklep Cst 37/2022

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Gospodarski oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2022:CST.37.2022
Evidenčna številka:VSL00053927
Datum odločbe:09.02.2022
Senat, sodnik posameznik:mag. Valerija Jelen Kosi (preds.), Maja Jurak (poroč.), Lidija Leskošek
Področje:STEČAJNO PRAVO
Institut:osebni stečaj - sklep o izpraznitvi stanovanja oziroma stanovanjske hiše - izpraznitev dela nepremičnine - solastnina - pravica do spoštovanja doma - predlog za odlog izvršbe - rok za izpraznitev in izročitev stanovanja

Jedro

Pravnomočni sklep o izpraznitvi in izročitvi stanovanja oziroma stanovanjske hiše predstavlja izvršilni naslov za izpraznitev nepremičnine in izročitev le-te stečajnemu upravitelju. Rok treh mesecev, ki je določen v drugem odstavku 395. člena ZFPPIPP, je zakonski rok, ki ni podaljšljiv.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Stečajna dolžnica nosi sama svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da mora stečajna dolžnica v roku treh mesecev po prejemu tega sklepa izprazniti nepremičnino z ID znakom: del stavbe 000 do ½ in jo izročiti upravitelju.

2. Zoper navedeni sklep je vložila pravočasno pritožbo stečajna dolžnica. Uveljavlja vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena ZPP. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V predmetnem stečajnem postopku se prodaja solastniški delež ½ stečajne dolžnice na nepremičnini, na kateri ima drug solastniški delež do ½ njen mož, A. A. Solastniški delež slednjega se prodaja v postopku osebnega stečaja pred istim sodiščem pod opr. št. St 000/2020. Sklepa o (hkratni) prodaji obeh solastniških deležev sta pravnomočna, upravitelja pa sta objavila skupno vabilo za javno dražbo predmetne nepremičnine. Nepremičnina se bo tako prodajala v dveh stečajnih postopkih, vendar hkrati, tako da se dejansko prodaja nepremičnina kot celota. Sodišče prve stopnje je v obeh postopkih osebnega stečaja izdalo tudi sklepa o izpraznitvi nepremičnine. Oba solastnika morata zato hkrati izprazniti nepremičnino in jo izročiti upraviteljema. V takem primeru lahko sodišče naloži dolžnikoma izpraznitev celotne nepremičnine.1

5. Predmetna zadeva se tako razlikuje od primera, ki ga je višje sodišče obravnavalo pod opr. št. Cst 576/2020. Kot izhaja iz navedenega sklepa, solastna stvar ni bila razdeljena, zato dolžniku ni bilo mogoče naložiti, da izprazni celotno stanovanjsko hišo. Po prodaji celotne nepremičnine (solastniški delež dolžnikovega zakonca se je prodal v izvršilnem postopku istemu kupcu), pa nepremičnina ni bila več del stečajne mase. Glede na to deložacije ni bilo mogoče izvesti v postopku osebnega stečaja, temveč je lahko lastnik nepremičnine izpraznitev zahteval v izvršilnem postopku.

6. Neutemeljena je tudi pritožbena navedba, da gre za skupno premoženje zakoncev. Iz predlogov upravitelja, katerega priloga je ZK izpisek, izhaja, da je na nepremičnini vknjižena lastninska pravica stečajne dolžnice do ½, medtem ko je njen mož lastnik druge polovice te nepremičnine. V tem primeru sta torej deleža na nepremičnini določena, saj sta dolžnica in njen mož solastnika navedene nepremičnine vsak do ½. Dolžnica in njen mož sta torej solastnika te nepremičnine, zato ne gre za skupno lastnino po nedoločenih deležih (prvi odstavek 72. člena Stvarnopravnega zakonika - SPZ).2

7. Pritožnica se nadalje sklicuje na pravico do spoštovanja doma, ki je varovana v okviru pravice do nedotakljivosti stanovanja iz prvega odstavka 36. člena Ustave RS, zagotavlja pa jo tudi 8. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP), ki govori o spoštovanju zasebnega in družinskega življenja. Morebitne kršitev teh pravic je Ustavno sodišče presojalo v odločbi št. Up-619/17-22 z dne 14. 2. 2019, na katero se sklicuje stečajna dolžnica v tem postopku. Vendar pa iz navedene odločbe Ustavnega sodišča izhaja, da niti 8. člen EKČP niti prvi odstavek 36. člena Ustave posameznikom ne dajeta pravice do zagotovitve doma, pač pa pravica do spoštovanja doma posamezniku v določenih primerih zagotavlja, da bo pred pretečo izgubo doma deležen sodne presoje sorazmernosti posega. Ustavno sodišče je tako obravnavalo dolžnost izselitve iz državnega oziroma "socialnega" stanovanja, torej primer, ko se je pravica posameznika do spoštovanja doma znašla v koliziji z interesi oziroma upravičenji države (oziroma občine ali neprofitne stanovanjske organizacije).3 Da mora biti skrbno tehtanje tedaj, ko pravici do spoštovanja doma stoji nasproti izključno javni interes (države ali občine), ter da takšne zahteve sicer ni v horizontalnih razmerjih, ko si stojijo nasproti pravice zasebnikov, izhaja iz pritrdilnega ločenega mnenja sodnice dr. Špelce Mežnar k navedeni odločbi.4 Tehtanje pravic je razvidno tudi iz odločbe Ustavnega sodišča v zadevi U-I-64/14-20 z dne 12. 10. 2017, v kateri je Ustavno sodišče presojalo kršitev pravice do spoštovanja doma iz prvega odstavka 36. člena Ustave RS. V navedenem primeru je bil zaradi nelegalne gradnje zavezancu izdan inšpekcijski ukrep odstranitve gradnje, zato se je prav tako zastavljalo vprašanje pravice do spoštovanja doma s strani oseb javnega prava.

8. V sedaj obravnavani zadevi ne gre za razmerje med državo in posameznikom, temveč za razmerje med stečajno dolžnico in njenimi upniki. Pravici pritožnice do nedotakljivosti stanovanja iz prvega odstavka 36. člena Ustave RS stoji zato nasproti pravica upnikov do plačila njihovih terjatev, ki je varovana v okviru pravice do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave RS in pravice do sodnega varstva pravic iz 23. člena Ustave RS. V takem primeru je treba upoštevati, da se pravice uresničujejo z zoženim dometom, s ciljem vzpostaviti sožitje dveh med seboj nasprotujočih si pravic.5 Glede predmetnega stečajnega postopka iz spisa izhaja, da je bil uveden dne 31. 8. 2020, stečajni postopek pa začet dne 17. 12. 2020. Po končnem seznamu preizkušenih terjatev je bilo zoper stečajno dolžnico priznanih terjatev v višini 1.444.698,84 EUR, ki so pretežno (razen glede navadne terjatve v znesku 1.134,74 EUR) zavarovane z ločitveno pravico na navedeni nepremičnini. Kot izhaja iz otvoritvenega poročila stečajnega upravitelja z dne 14. 4. 2021, stečajna dolžnica nima drugega neunovčenega premoženja, iz katerega bi se upniki lahko poplačali (za poslovna deleža upravitelj ocenjuje, da sta brez vrednosti). Po presoji pritožbenega sodišča zato z izdajo izpodbijanega sklepa, ki predstavlja izvršilni naslov za izpraznitev in izročitev nepremičnine, ni prišlo do prekomernega posega v dolžničine pravice. Stečajna dolžnica je morala vsaj od začetka stečajnega postopka računati s tem, da bo v tem postopku unovčeno vse njeno premoženje, ki predstavlja stečajno maso, z namenom vsaj delnega poplačila njenih upnikov.

9. Stečajna dolžnica nadalje navaja, da jima z možem zaradi grozeče izselitve grozi huda eksistenčna stiska. V zvezi s tem navaja, da ima priznano drugo kategorijo invalidnosti ter da boleha za rakom. Poleg tega sta oba z možem zbolela še za okužbo COVID-19, zaradi katere je pri obeh prišlo do akutne respiratorne odpovedi. Mož stečajne dolžnice je bil zato hospitaliziran dne 5. 11. 2021 ter odpuščen v domačo oskrbo dne 26. 11. 2021. Zaradi hudega poteka moževe bolezni je na stečajno dolžnico prešlo še več bremena. Zaradi zdravstvenih razlogov jima je bistveno oteženo oziroma celo onemogočeno iskanje novega doma. Sodišču predlaga, da naj izselitev odloži vsaj do prodaje in dolžnikoma omogoči nadaljnje bivanje v nepremičnini.

10. Posebna pravila o prodaji premoženja so v stečajnem pravu za nepremičnine določena v 395. členu ZFPPIPP. Če se v postopku osebnega stečaja prodaja stanovanje ali družinska stanovanjska hiša, v kateri stanuje dolžnik kot lastnik, sodišče s sklepom o prodaji naloži dolžniku, da v treh mesecev po prejemu sklepa izprazni stanovanje ali stanovanjsko hišo in jo izroči upravitelju (drugi odstavek 395. člena ZFPPIPP). Pravnomočni sklep iz drugega odstavka 395. člena je izvršilni naslov za izpraznitev in izročitev stanovanja ali stanovanjske hiše proti dolžniku in drugim osebam, ki uporabljajo to stanovanje ali stanovanjsko hišo skupaj z dolžnikom ali ki jim je dolžnik drugače omogočil tako uporabo (tretji odstavek 395. člena ZFPPIPP). Izvršilna dejanja iz 221. člena ZIZ na podlagi pravnomočnega sklepa iz tretjega odstavka tega člena namesto izvršitelja opravi upravitelj (četrti odstavek 395. člena ZFPPIPP).

11. Kot je razvidno iz tretjega odstavka 395. člena ZFPPIPP, predstavlja pravnomočni sklep o izpraznitvi in izročitvi stanovanja oziroma stanovanjske hiše izvršilni naslov za izpraznitev nepremičnine in izročitev le-te stečajnemu upravitelju. Rok treh mesecev, ki je določen v drugem odstavku 395. člena ZFPPIPP, je zakonski rok, ki ni podaljšljiv. Sodišče s sedaj izpodbijanim sklepom zato ne more določiti drugačnega roka za izselitev, kot je določen v drugem odstavku 395. člena ZFPPIPP.6

12. ZFPPIPP odloga izvršitve ne ureja, pač pa je ta institut poznan v izvršilnem postopku. Odlog izvršbe iz posebno upravičenih razlogov na predlog dolžnika je določen v drugem odstavku 71. člen ZIZ. Ustavno sodišče je v odločbi št. U-I-171/16-15, Up-793/16-25 z dne 11. 7. 2019 opozorilo, da je namen drugega odstavka 71. člena ZIZ zagotoviti varstvo dolžnika tedaj, ko bi nadaljevanje izvršbe z izpraznitvijo in izročitvijo stanovanjske nepremičnine, ki je dolžnikov dom,7 zaradi obstoja posebno upravičenih razlogov za dolžnika pomenila nedopustno trdoto, ki ne bi bila v skladu z doseženimi civilizacijskimi vrednotami ter bi lahko nasprotovala zapovedi spoštovanja človekovega dostojanstva in bi odrekala sleherno skrb za človeka.

13. Na socialne in zdravstvene razloge za odlog izvršitve odločbe, ki ji nalaga izpraznitev in izselitev, se sklicuje stečajna dolžnica v pritožbi ter predlaga odlog izselitve do prodaje nepremičnine. Predlagani odlog izselitve na sedaj sprejeto odločitev sicer ne more uspešno vplivati, saj predstavlja izpodbijana odločba (šele) izvršilni naslov, katerega izvršitev bo predmet nadaljnjega postopka. Pritožbeno sodišče se zato v presojo samega predloga ni spuščalo, saj se bo o predlogu najprej moralo izreči sodišče prve stopnje.

14. Uveljavljeni pritožbeni razlogi torej niso utemeljeni. Izpodbijani sklep je uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP in v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Pritožbeno sodišče je zato pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

15.Dolžnica s pritožbo ni uspela, zato nosi sama svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 165. členom v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP in v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

-------------------------------

1 Primerjaj Cst 737/2016, Cst 435/2021.

2 Več oseb ima lahko na nerazdeljeni stvari skupno lastnino (skupni lastniki), kadar njihovi deleži niso vnaprej določeni (prvi odstavek 72. člena SPZ). Skupna lastnina se vpiše tako, da se pri istem osnovnem pravnem položaju nepremičnine iz prvega odstavka 15. člena ZZK-1 kot imetniki vpišejo vsi skupni lastniki (tretji odstavek 15. člena ZZK-1).

3 Odločba Up-619/17-22, točka 10.

4 Opomba št. 13 pritrdilnega ločenega mnenja sodnice dr. Špelce Mežnar z dne 4. 3. 2019.

5 Podrobneje obrazloženo v odločbi Cst 8/2022 (tč. 9 in 10).

6 Tako izhaja tudi iz ustaljene sodne prakse pritožbenega sodišča (Cst 58/2021, Cst 150/2021, Cst 498/2018, Cst 145/2013, Cst 418/2014, Cst 145/2013, Cst 521/2016, Cst 414/2016, Cst 216/2016, Cst 436/2016, Cst 185/2020, Cst 342/2020, Cst 185/2020 in druge).

7 Sodišče v izvršilnem postopku pri izvršbi na nepremičnine (13. poglavje ZIZ), izda sklep, da se nepremičnina izroči kupcu. V sklepu sodišče tudi odloči, kdaj se je dolžnik dolžan izseliti iz družinske stanovanjske hiše ali stanovanja oziroma izprazniti poslovni prostor. Sklep je izvršilni naslov za izpraznitev in izročitev nepremičnine (drugi odstavek 192. člena ZIZ). Po pravnomočnosti sklepa o izročitvi in po poteku roka za izselitev lahko kupec začne postopek izvršbe za izpraznitev in izročitev kupljene nepremičnine (220. člen ZIZ do 223. člen ZIZ).


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (2007) - ZFPPIPP - člen 395, 395/2, 395/3, 395/4
Ustava Republike Slovenije (1991) - URS - člen 23, 33, 36, 36/1
Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 71, 71/2, 192, 192/2, 221
Stvarnopravni zakonik (2002) - SPZ - člen 72, 72/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
06.06.2022

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDU3MTkx