Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 655cT1VJTIwNTgvMjAxNiZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZkYXRhYmFzZSU1QklFU1AlNUQ9SUVTUCZkYXRhYmFzZSU1QlZEU1MlNUQ9VkRTUyZkYXRhYmFzZSU1QlVQUlMlNUQ9VVBSUyZfc3VibWl0PWklRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkRpJm9yZGVyPWNoYW5nZURhdGUmZGlyZWN0aW9uPWRlc2Mmcm93c1BlclBhZ2U9MjAmcGFnZT01
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
UPRS Sodba I U 833/2020-82Upravno sodiščeUpravni oddelek21.06.2021davek na dodano vrednost (DDV) - davek od dohodkov pravnih oseb - davčni inšpekcijski nadzor - prikrito izplačilo dobička - nepriznani odhodki - računV obravnavanem primeru ni prišlo do kršitve 133. in 135. člena ZDavP-2. Prvi odstavek 133. člen ZDavP-2 določa, da je inšpekcijski nadzor dopusten do zastaranja pravice do odmere davka. V prvem odstavku 125. člena ZDavP-2 pa je zapisano, da pravica do odmere davka zastara v petih letih od dneva, ko bi bilo treba davek obračunati, odtegniti, odmeriti ali plačati. Davčni inšpekcijski nadzor je torej dopusten do omenjenega roka, kar v konkretnem primeru ni bilo kršeno. Bistvo prikritega izplačila dobička je v tem, da ne temelji na formalni odločitvi pristojnega organa upravljanja o delitvi dobička, temveč se izvede prikrito, na podlagi pravnih poslov, ki jih z delničarjem, družbenikom ali lastnikom sklene tožnik. Prikrito izplačilo dobička ima tako kot odkrito za posledico zmanjšanje premoženja pravne osebe. Zato sedma točka 74. člena ZDDPO-2 prikrita izplačila davčno obravnava enako kot odkrita, kar pomeni, da so predmet obdavčitve pravne osebe z davčnim odtegljajem.
UPRS Sodba I U 1298/2019-135Upravno sodiščeUpravni oddelek16.09.2021konkurenca - omejevalna ravnanja - omejevalni sporazum - prepoved omejevalnih sporazumov - pojem omejitve konkurence "zaradi cilja" - javni razpis - koncesija - delitev trga - pojem podjetja - upoštevni trg - privilegirana komunikacijaSodišče je v svoji praksi že navedlo, skladno s prakso Sodišča EU, da so nekatere vrste dogovarjanj med podjetji za konkurenco tako škodljive, da je mogoče šteti, da ugotavljanje njihovih posledic (učinkov) ni potrebno. Vendar pa ne glede na eksemplifikativno navedene primere prepovedanih omejevalnih sporazumov v drugem odstavku 6. člena ZPOmK-1 oziroma v prvem odstavku 101. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije ni mogoče vzeti, da obstaja že kar vnaprej določen seznam dogovarjanj, za katera bi se lahko štelo, da pomenijo že sama po sebi (per se), brez konkretnejše analize, omejevanje konkurence zaradi cilja, kajti bistveno pravno merilo za ugotovitev, ali konkretno dogovarjanje med podjetji pomeni omejevanje konkurence zaradi cilja, je, ali glede na okoliščine konkretnega primera samo po sebi pomeni zadostno stopnjo škode za konkurenco (sufficient degree of harm to competition). Zadostno stopnjo škode za konkurenco pa se ugotovi z analizo dogovarjanja, in sicer...
VSRS Sodba I Ips 4920/2013Vrhovno sodiščeKazenski oddelek29.07.2021kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - enotno dejanje - ne bis in idem - obtožba upravičenega tožilca - sestavine obtožnice - popolnost vloge - podpis vloge - pooblaščenec oškodovanca kot tožilca - plačilo nagrade in stroškov odvetnika - več pooblaščencev - zavrnitev dokaznih predlogov - skrajna sila - dokončano kaznivo dejanje - poskus - sprememba obtožniceČetudi bi sodišče izdalo nezakonit sklep, s katerim bi ustavilo postopek le za eno izvršitveno dejanje v sklopu enotnega kaznivega dejanja, kar zatrjujeta vložnika v zahtevah, le ta ne bi imel takšnih posledic kot jih zatrjujeta vložnika. Zgolj procesno odvečni in s tem napačni odločitvi sodišča, ki bi bila storjena v določeni fazi postopka, ni mogoče pripisovati posledic tudi v nadaljnjih fazah postopka, ki s takšno kršitvijo niso bile obremenjene. Namen podpisa vložnika vloge je v tem, da se s tem identificira, kar je pomembno za oceno, ali je vlogo vložila za to upravičena oseba in da se prepreči, da bi nekdo drug opravil procesno dejanje za stranko v postopku, ne da bi ta s tem soglašala. Ker je predmetna obtožnica kljub navedeni pomanjkljivosti bila razumljiva ter je obsegala vse, da se jo je dalo obravnavati (269. člen ZKP), pri čemer ob ugotovljenih okoliščinah vložene obtožnice tudi ni bilo sporno, da je bila vložena po upravičenem tožilcu oziroma...
VSRS Sodba U 10/2021-12Vrhovno sodiščeUpravni oddelek15.12.2021Sodni svet - neodvisnost sodnikov - kršitev - nadomestilo plače med začasno zadržanostjo od dela - bolniška odsotnost - obračun in izplačilo nadomestila plače - osnova za izračun nadomestila - zavrnitev tožbeMaterialna neodvisnost sodnika je lahko ogrožena predvsem s strani zakonodajne in izvršilne veje oblasti, ki z oblikovanjem plačnega sistema sodnikov in z zagotavljanjem sredstev za sodstvo pomembno vplivajo na materialni položaj sodnikov. Vendar ni mogoče izključiti možnosti, da bi bila lahko materialna neodvisnost ogrožena tudi s strani kolegov sodnikov, ki imajo pristojnosti v zvezi z izvajanjem sodne uprave. Ena od okoliščin, ki bi lahko kazale na predsednikovo neustrezno ravnanje je ugotovitev, da je šlo za ravnanje v nasprotju z veljavnimi pravili. Vendar iz tožničinih navedb v tožbi ne izhaja, da bi predsednica sodišča o nadomestilu plače odločala v nasprotju z veljavnimi pravili. Nasprotno: odločila je v skladu s stališčem vrhovne državne revizorke in Skupne notranje revizijske službe Vrhovnega sodišča RS. Tožnica meni, da bi predsednica sodišča morala kljub nevarnosti, da utegne odgovarjati za neupravičeno porabo proračunskih sredstev, ravnati v...
UPRS Sodba I U 1555/2020-9Upravno sodiščeUpravni oddelek12.01.2021okoljevarstveno soglasje - stranski udeleženec - rok za priglasitev udeležbeZa odločitev o vprašanju, ali velja rok iz tretjega odstavka 64. člena ZVO-1 (tj. 35 dni od objave javnega naznanila) tudi za vlogo, s katero oseba zahteva vstop v postopek z izkazovanjem pravnega interesa po ZUP je bistveno, da take osebe niso v enakem položaju kot osebe iz drugega odstavka 64. člena ZVO-1, za katere velja zakonska domneva, da izkazujejo pravni interes že na podlagi dejstva, da na vplivnem območju stalno prebivajo oziroma so lastniki nepremičnin. Tem namreč v svoji zahtevi za vstop v postopek pravnega interesa ni treba posebej izkazovati, osebe, ki pravni interes šele uveljavljajo, pa morajo v skladu z drugim odstavkom 142. člena ZUP v svoji vlogi določno navesti, v čem je njihov pravni interes, in, če je mogoče, predložiti tudi dokaze.
VSL Sodba II Cp 916/2021Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek17.06.2021izbrisna tožba - ničnost kot predhodno vprašanje - ničen pravni posel - nedopusten nagib - izigranje upnikov - oškodovanje upnikov - prezadolženost - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - skupno premoženje zakoncev - darilo sorodnikov - osebni stečaj - nedopustna pritožbena novota - dokazovanje z indiciNi nujno, da tožnik postavi poseben ugotovitveni zahtevek na ničnost pogodbe, saj se o tem vprašanju lahko odloča kot o predhodnem vprašanju ob odločanju o utemeljenosti izbrisne tožbe. Ničnostni spori zgolj zaradi začetka postopka osebnega stečaja niso nedopustni in upnik, čigar dolžnik je premoženje odtujil z ničnim pravnim poslom, lahko varstvo svoje terjatve zahteva s tožbo za ugotovitev ničnosti. Ni pomembno, kateri od zakoncev je iz svoje plače neposredno plačeval gradnjo hiše. Skupno premoženje je enotna premoženjska masa in pri ugotavljanju deležev se celovito presoja prispevek vsakega od zakoncev, namenjen za potrebe njune življenjske in družinske skupnosti. Pri ugotavljanju skupnega premoženja je treba darila sorodnikov v dvomu šteti kot darilo, dano obema zakoncema po enakih deležih. To velja, dokler zainteresirani ne dokaže, da je bilo darilo v času daritve (in ne morda kasneje) namenjeno le obdarjencu in nikomur drugemu.
VSL Sklep I Cpg 266/2018Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek22.09.2021primerna denarna odpravnina - iztisnitev manjšinskih delničarjev - postopek sodnega preizkusa menjalnega razmerja - mnenje poravnalnega odbora - ocena vrednosti - vrednotenje - datum - mednarodni standardi ocenjevanja vrednosti - metoda ocenjevanja - razlogi za izločitev izvedenca - izvedensko mnenje - pritožbena obravnavaPrimerna denarna odpravnina iztisnjenim manjšinskim delničarjem mora upoštevati premoženjsko in profitno stanje družbe v trenutku, ko skupščina sklepa o izključitvi. Ocena vrednosti mora biti pripravljena najkasneje na dan skupščine, ki sklepa o izključitvi. Običajno je zato datum vrednotenja za namen izključitve čim bližji datumu skupščine, ki sklepa o izključitvi. Cenitev vrednosti na dan 31. 12. 2005 tako ne predstavlja primerne podlage za določitev premoženjskega in profitnega stanja družbe na dan izključitve 12. 2. 2007, posebno zato, ker je v vmesnem času prišlo do bistvenih sprememb v poslovanju družbe. MSOV so standardi za izvajanje nalog ocenjevanja vrednosti na podlagi splošno priznanih zasnov in načel, ki pospešujejo preglednost in doslednost pri ocenjevanju vrednosti. Gre za strokovne standarde, ki so namenjeni izboljševanju kakovosti v stroki ocenjevanja vrednosti. Ocenjevalci vrednosti morajo uporabljati v času izdelave ocene veljavne standarde....
VSL Sklep Cst 222/2021Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek07.07.2021prisilna poravnava - ugovor proti vodenju postopka prisilne poravnave - razlogi za ugovor proti vodenju postopka prisilne poravnave - izvedensko mnenje - sodelovanje stranke pri aktivnostih izvedenca - dvom o pravilnosti izvedeniškega mnenja - predlog za postavitev novega izvedenca - zavrnitev predloga za postavitev novega izvedencaPritožbeno sodišče po pregledu spisovnega gradiva ugotavlja, da je izvedenka morala pregledati obsežno poslovno dokumentacijo dolžnika, kar je razumljivo zahtevalo tudi več kontaktov z dolžnikom (predvsem telefonskih in video sestankov). Sodelovanje upnikov pri pregledu te dokumentacije je težko izvedljivo, saj velik del te, zlasti pogodbe s kupci, nominacije in prednaročila, vsebuje podatke, ki predstavljajo poslovno skrivnost.
UPRS Sodba I U 1278/2020-46Upravno sodiščeUpravni oddelek29.12.2020brezplačna pravna pomoč - vračilo neupravičeno prejete brezplačne pravne pomoči - načelo zaslišanja strank - vročanjeOb dejstvu, da je tožnica toženko po elektronski pošti obvestila, naj se ji pisanja v zadevi vročajo na naslov G., in da je toženka na tem naslovu dokumente tožnici predhodno tudi vročala, bi po presoji sodišča toženka morala vedeti, kateri naslov je določen za vročanje tožnici.
UPRS Sodba I U 1737/2020-6Upravno sodiščeUpravni oddelek14.01.2021varstvo okolja - okoljevarstveno soglasje - stranski udeleženec - pravni interes - pravočasnost zahteveZa odločitev je bistveno, da osebe, ki zahtevajo vstop v postopek z izkazovanjem pravnega interesa, niso v enakem položaju kot osebe iz drugega odstavka 64. člena ZVO-1, za katere velja zakonska domneva, da izkazujejo pravni interes že na podlagi dejstva, da na vplivnem območju stalno prebivajo oziroma so lastniki nepremičnin. Tem namreč v svoji zahtevi za vstop v postopek pravnega interesa ni treba posebej izkazovati, osebe, ki pravni interes šele uveljavljajo, pa morajo v skladu z drugim odstavkom 142. člena ZUP v svoji vlogi določno navesti, v čem je njihov pravni interes, in, če je mogoče, predložiti tudi dokaze. Nepravilno je toženkino stališče, da je treba tudi v primeru, ko oseba vstop v postopek zahteva z izkazovanjem pravnega interesa, upoštevati rok iz tretjega odstavka 64. člena ZVO-1, saj se ta določba nanje izrecno niti ne nanaša.
VSL Sodba II Cpg 577/2020Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek13.10.2021spor majhne vrednosti - prekoračitev trditvene podlage - kršitev pravice do izjave - soseska - kotlovnica - stroški ogrevanja - skupni deli, ki služijo več večstanovanjskim stavbam - upravljanje s skupnim delom več večstanovanjskih stavb - obogatitveni zahtevek - stroški obratovanja, vzdrževanja in upravljanja - vzdrževanje skupnih delov večstanovanjske stavbe - opravljanje tujih poslov kljub prepovedi - postavitev zapornice - izboljšava, ki (ne) pomeni vzdrževanja stavbe - posli rednega upravljanja - posli, ki presegajo redno upravljanje - potrebna večina solastnikovTožnica dogovora glede upravljanja skupnih delov in naprav soseske z upravnikom U., d. o. o., ni dosegla. Toženka v odgovoru na pritožbo utemeljeno opozarja, da v takem primeru posameznega etažnega lastnika na podlagi večinskega soglasja vseh etažnih lastnikov soseske ni mogoče zavezati k plačilu stroškov, povezanih z upravljanjem skupnih delov in naprav vseh stavb soseske, saj zakon izrecno predvideva ureditev spornih razmerij med upravniki v okviru nepravdnega postopka. Zato niti na podlagi Pogodb o opravljanju storitev upravljanja niti na podlagi drugega odstavka 67. člena SPZ oziroma drugega odstavka 30. člena SZ-1 toženka ni dolžna tožnici plačevati stroške upravljanja. O poslih rednega upravljanja se odloča s soglasjem večine po solastniških deležih (prvi odstavek 25. člena SZ-1). Zahtevano soglasje etažnih lastnikov z več kot polovičnim solastniškim deležem pa mora biti podano na ravni posamezne stavbe, ne pa celotne soseske. Ni zakonske podlage, da bi...
VSL Sodba III Kp 12684/2019Višje sodišče v LjubljaniKazenski oddelek02.09.2021povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti - nevarna vožnja v cestnem prometu - izločitev sodnika - prekluzija - prepozna zahteva za izločitev sodnika - zavrženje zahteve za izločitev sodnika - actio libera in causa - krivda - neprištevnost storilca - predrzna vožnja v cestnem prometu - opis kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - objektivni in subjektivni element - izvajanje dokazov v obdolženčevo koristZakonsko zahtevo iz drugega odstavka 42. člena ZKP, da mora stranka izločitev sodnika uveljavljati "takoj", ko izve za razlog izločitve, je potrebno razlagati ob upoštevanju vsebine (tudi obsega, zahtevnosti) zadeve, okoliščin konkretnega primera in procesnih pravic strank postopka, saj gre za pomembno procesno dejanje, ki zahteva posvet zagovornika s stranko in čas za pripravo obrambe. Po presoji sodišča druge stopnje sta imela zagovornik in obtoženec po seznanitvi z razlogom za izločitev najkasneje dne 10. 11. 2020 več kot dovolj časa (natančneje, kar 42 dni), da bi se lahko posvetovala in pripravila obrambo ter vložila pisno zahtevo za izločitev sodnice že veliko prej, vsekakor pa pred prvim narokom za glavno obravnavo dne 23. 12. 2020. Sploh upoštevajoč dejstvo, da glede na okoliščine konkretnega primera poseben čas za pripravo obrambe ni bil potreben, saj gre za ponovljeno sojenje in je v zahtevi zatrjevani razlog za izločitev sodnice temeljil na razveljavljeni...
UPRS Sodba IV U 187/2019-13Upravno sodiščeUpravni oddelek06.10.2020denacionalizacija - zahteva vlagatelja za doplačilo odškodnine do polne vrednosti podržavljenih nepremičnin - interniranec - pridobitev statusa internirancaDenacionalizacijska upravičenca sta osebi, ki jima je bilo podržavljeno premoženje in se zato pogoji za ugotavljanje upravičenja do denacionalizacije presojajo glede na njune navezne okoliščine. Ker je sin upravičencev kot eden izmed dedičev po pokojnem očetu - denacionalizacijskem upravičencu imel možnost pridobiti odškodnino od Nemčije glede na 230. člen LAG, ni pravno relevantno, ali je drug sin upravčencev to možnost imel ali ne.
UPRS Sodba I U 214/2020-14Upravno sodiščeUpravni oddelek26.10.2021brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetnika - stroškovnik o opravljenih storitvah - predložitev napotnice - rok za predložitev napotnice - prekluzivni rokV skladu z ustaljeno sodno prakso, se v primerih, ko je upravičencu dodeljena BPP za zastopanje v postopku pred sodšči na prvi stopnji, šteje, da je storitev opravljena z vročitvijo odločbe prve stopnje. To pomeni, da trenutek opravljene storitve nastopi takrat, ko odvetnik prejme sodbo ali sklep sodišča prve stopnje, s katerima je odločeno o zadevi, za katero je dodeljena BPP.
VSL Sodba V Cpg 695/2020Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek15.04.2021kolektivno uveljavljanje pravice kabelske retransmisije na avdiovizualnih delih - kabelska retransmisija glasbenih del - glasbena dela - materialne avtorske pravice - male glasbene pravice - avtorsko nadomestilo - filmska glasba - filmska glasba v avdiovizualnih delih - neupravičena pridobitev - zakonske zamudne obresti - dobra vera - odločitev o stroških pravdnega postopkaTožeča stranka je upravičena od tožene stranke zahtevati plačilo nadomestila za pravice v primeru kabelske retransmisije glasbe v televizijskih programih, med katere spada tudi predobstoječa glasba, ki je vključena v avdiovizualna dela. Ni pa upravičena zahtevati nadomestil za pravice v primeru kabelske retransmisije filmske glasbe, ki je vključena v avdiovizualna dela. Sodišče v primeru, ko prejme zahtevek za določitev primernega nadomestila za uporabo pravic in ne obstaja sporazumno ali enostransko določena tarifa, primerno nadomestilo določi le z veljavnostjo za konkretni primer (objektivne, subjektivne in časovne meje pravnomočnosti). Tako določeno primerno nadomestilo za uporabo pravic velja le za stranke konkretnega postopka in ni neposredno uporabljivo za določitev primernega nadomestila za uporabo pravic v drugem sodnem postopku, med drugimi pravdnimi strankami. Primerno mesečno nadomestilo za kabelsko retransmisijo glasbe v televizijskih programih znaša...
UPRS Sodba IV U 41/2018-16Upravno sodiščeUpravni oddelek06.10.2020nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - zazidano zemljišče - porušenje obstoječega objekta - pripravljalna dela - začetek gradnjePojem gradnje v smislu 7. točke 2. člena ZGO-1 ne zajema samo gradnje stavbe oziroma objekta kot take (temelji), ampak izvedbo vseh (gradbenih) del, ki so namenjena gradnji objekta, kot je opredeljen v navedeni zakonski določbi.
VSL Sodba X Kp 44415/2010Višje sodišče v LjubljaniKazenski oddelek03.06.2019neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog - hudodelsko združevanje - hudodelska združba - pripravljalno dejanje kot posebno kaznivo dejanje - razmerje subsidiarnosti - navidezen stek - sostorilstvo - pomoč - izločitev dokazov - komunikacijska zasebnost - telefonska številka - prikriti preiskovalni ukrepiPodatek o telefonski številki je operativni podatek, ki ne posega v število in vsebino komunikacij kot tudi lokacij in vrsto komunikacij, tako da ne pomeni posega v pravico do komunikacijske zasebnosti imetnika telefonske številke. V prid navedenemu pravnemu naziranju govorita tako odločba Ustavnega sodišča R Nemčije IBvR 256/08, IBvR 586/08 in IBvR 263/08 z dne 2. 3. 2010, ki pri telefonski številki razlikuje oziroma ločuje sam podatek o imetniku telefonske številke od same vsebine pogovorov oziroma podatka o opravljenih pogovorih, kakor tudi sodba Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi Benedik proti Sloveniji št. 62357/14 z dne 24. 4. 2018, iz katere smiselno izhaja, da je statični IP naslov mogoče primerjati s telefonsko številko, ki ne spada med podatke o prometu, tako da za njegovo pridobitev ni potrebna sodna odredba - tretji odstavek 149.b člena ZKP, za razliko od dinamičnega IP naslova, ki pa je neločljivo povezan z načinom uporabe interneta na nekem...
VSL Sodba II Cpg 740/2020Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek22.04.2021načelo pravne varnosti in zaupanja v pravo - gospodarski spor majhne vrednosti - obvezno avtomobilsko zavarovanje - obvezna zavarovanja v prometu - zavarovanje avtomobilske odgovornosti - odgovornost zavarovalnice - prometna nesreča - povzročitev škode - povrnitev nadomestila za primer invalidnosti - povrnitev škode - povrnitev povzročene škode - invalidska pokojnina - terjatev ZPIZ do zavarovalnice - Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) - sprememba zakonodaje - lex specialis - izključitev zavarovalnega kritjaRazlaga 39. člena ZPIZ-2B, po katerem bi se spremenjena ureditev uporabila tudi za škode, ki so nastale iz škodnih dogodkov, ki so se zgodili pred 1. 1. 2016, bi pomenila nedopusten poseg v načelo zaupanja v pravo. Določbe 193. člena ZPIZ-2 ni mogoče razlagati tako, da naj bi bil podlaga za razširitev zavarovalnega jamstva zavarovalnice iz obveznega avtomobilskega zavarovanja, saj je ta obseg zavarovalnega jamstva predmet urejanja v ZOZP in je določen v njegovem 18. členu.
UPRS Sodba I U 687/2020-8Upravno sodiščeUpravni oddelek08.07.2020očitno neutemeljena prošnja - mladoletni prosilci - preganjanje - narodna pripadnost - status begunca - subsidiarna zaščita - diskriminacija - revščinaTožnik s tem, ko je že v upravnem postopku pred izdajo izpodbijane odločbe uveljavljal nekatere vidike oziroma pojavnosti diskriminacije, ni navajal dejstev, ki bi bila povsem nepomembna za obravnavanje upravičenosti do mednarodne zaščite, kot je zmotno navedla tožena stranka, ampak je njegova prošnja v zvezi z zatrjevanim diskriminatornim ravnanjem zoper Berbere neutemeljena, ker tožnik ni uspel izkazati dovolj konkretnih dejanj, uperjenih zoper tožnika na omenjenih relevantnih področjih dostopa do trga dela, nastanitve, dostopa do šolanja in drugih javnih dobrin, kot je nujno zdravstveno varstvo, socialna pomoč, pridobitev osebnih dokumentov, ki bi z zadostno intenzivnostjo onemogočile uresničevanje človekovih pravic, ki bi predstavljale hudo kršitev človekovih pravic v smislu prvega odstavka 26. člena ZMZ-1. Glede revščine je Upravno sodišče že vpeljalo v upravno-sodno prakso standard, da kadar tožnik uveljavlja pomanjkanje sredstev za zagotavljanje osnovnih...
UPRS Sodba in sklep I U 1686/2020-126Upravno sodiščeUpravni oddelek07.12.2020varstvo človekovih pravic - tožba zaradi varstva človekovih pravic - prepoved kolektivnega izgona - načelo nevračanja - nevarnost nečloveškega ali poniževalnega ravnanja - vlagatelj namere za podajo prošnje za mednarodno zaščito - pravica do azila - prosilec za mednarodno zaščito - prošnja za mednarodno zaščito - pravica do izjave stranke - izgon iz Slovenije - izgon tujca iz države - subsidiarno sodno varstvo - odločanje o tožbenem zahtevkuDejanja oziroma opustitve dejanj, ki so si sledila v policijskem postopku tožnika in iraškega Kurda do samega akta vrnitve oziroma predaje tožnika hrvaškim policijskim organov, in so zaradi izvršene vrnitve tožnika Hrvaški povzročila kršitev pravice do kolektivnega izgona so: način vodenja razgovora s tožnikom ob izreku prekrška, ko tožnik ni bil individualno obravnavan v skladu s prepovedjo kolektivnega izgona, tako da bi policija tehtno in objektivno preverila in ocenila osebne okoliščine tujca oziroma da bi mu omogočila, da se brani z argumenti proti ukrepu vrnitve oziroma odstranitve iz države; tožnik v tem procesnem dejanju ni dobil možnosti, da bi vsebino postopka spremljal po tolmaču, da bi imel dostop do pravne pomoči v zvezi z vodenjem postopka vrnitve na Hrvaško in da bi bil informiran o postopku vrnitve na Hrvaško oziroma o posledicah predmetnega postopka in je bil na koncu postopka predan Hrvaški. Z vidika spoštovanja pravice iz člena 19(2) Listine...

Izberi vse|Izvozi izbrane