<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSM Sodba I Cp 1091/2017

Sodišče:Višje sodišče v Mariboru
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSMB:2018:I.CP.1091.2017
Evidenčna številka:VSM00008243
Datum odločbe:18.01.2018
Senat, sodnik posameznik:mag. Jelka Kurnik (preds.), Branko Reisman (poroč.), Vlasta Polanec
Področje:DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
Institut:vrnitev darila po razvezi zakonske zveze - nastanek nove stvari - vračilo darila v naravi - nadomestitev vrednosti darila - skupno premoženje zakoncev - delež na skupnem premoženju zakoncev - zakonske zamudne obresti - uporabnina

Jedro

Razvezani zakonec vrednost podarjene nepremičnine na kateri je s skupnim delom nastala nova stvar (vrnitev v naravi tako ni več mogoča) lahko uveljavlja v okviru zahtevka za delitev skupnega premoženja.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in v izpodbijanem obsegu (točka II, III in IV izreka prvostopne sodbe) potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Pravdni stranki krijeta sami svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je prvostopno sodišče razsodilo, da je tožena stranka dolžna tožniku vrniti nepremičnino parc. št. 201/14 k.o. Č., v naravi travnik, katero je prejela kot darilo v času trajanja zakonske zveze s tožnikom (točka I izreka). V točki II izreka je ugotovilo, da obstaja terjatev tožeče stranke do tožene stranke iz naslova prejetih daril v višini 12.441,00 EUR ter nadalje ugotovilo, da obstoji terjatev tožene stranke do tožeče stranke iz naslova uporabe skupne hiše v višini 8.517,00 EUR (točka III izreka) ter nato navedena zneska v točki IV izreka (prvi odstavek) pobotalo tako, da je po opravljenem pobotu tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati znesek 3.924,00 EUR v roku 15 dni od vročitve prvostopne sodbe, po izteku roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi. V isti točki (točka IV izreka, drugi odstavek) je zavrnilo zahtevek tožeče stranke na ugotovitev, da znaša na nepremičninah parc. št. 201/16 in 201/18 k.o. Č., ki sta skupno premoženje pravdnih strank, delež tožnika 6/10. V odločbi o pravdnih stroških je odločilo, da pravdni stranki krijeta vsaka svoje stroške pravdnega postopka (tretji odstavek točke IV prvostopnega izreka).

2. Prvostopno sodbo v točki II, III in IV izreka izpodbija tožeča stranka zaradi bistvene kršitve določb postopka, zmotne uporabe materialnega prava ter nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. V pritožbi navaja, da je prvostopno sodišče zmotno ugotovilo vrednost podarjene nepremičnine parc. št. 201/18, ker je tožnik toženki podaril 1/2 navedene nepremičnine, ta pa je nato 1/4 te nepremičnine podarila svojemu sinu. Nadaljnje razpolaganje toženke s prejeto nepremičnino ne more predstavljati nižjega ovrednotenja darila in je tako toženka dolžna povrniti celotno denarno protivrednost prejetega darila, torej še znesek 841,50 EUR. Nasprotno razlogovanje prvostopnega sodišča predstavlja zmotno uporabo materialnega prava. Prvostopno sodišče je tudi zmotno zavrnilo zahtevek za plačilo obresti od denarne protivrednosti podarjenih nepremičnin. Tožeča stranka je te zahtevala od vložitve tožbe dalje. Sodišče pa je v nasprotju z določbo 289. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) ter Načelnega mnenja VSRS iz leta 2002 glede nastanka plačilne zamude pri nečistih denarnih terjatvah, obresti prisodilo v roku 15 dni od dneva izdaje prvostopne sodbe dalje. Nepravilna je tudi odločitev prvostopnega sodišča iz naslova uporabnine skupne nepremičnine v višini 8.517,00 EUR. V tej smeri je prvostopno sodišče zmotno presodilo, da toženka zaradi nasilja tožnika skupne nepremičnine v za plačilo uveljavljanem obdobju, nepremičnine ni mogla uporabljati. Takšna presoja prvostopnega sodišča je zmotna iz razloga, ker je toženka imela še vedno ključe od hiše, prihajala je do stanovanjske hiše dvigovati pošto, tožnik je vsak čas bil pripravljen prepustiti hišo v souporabo toženki, da sporni incident, zaradi katerega je bil tožnik kazensko obsojen ne predstavlja razloga za neuporabo hiše po toženki, in ker toženka kazensko sodbo izkorišča za izgovor, da v hiši s tožnikom skupaj ne more živeti. Skratka, z dnem, ko se je tožnik imel pravico ponovno vseliti v stanovanjsko hišo se zaradi tega toženka ni bila prisiljena izseliti iz hiše. To pa pomeni, da je toženka prostovoljno opustila posest in zato nima pravice do terjatve iz naslova uporabnine. Prvostopno sodišče je glede na izkazane plače tožnika, ki so v letih 1979 do 1985 bile znatno višje kot od plače toženke, upoštevaje prispevka tožnikovih sorodnikov pri gradnji hiše, tudi zmotno presodilo, da sta deleža pravdnih strank na skupnem premoženju enaka. Pravilna presoja dokazov narekuje presojo, da tožnikov delež na skupnem premoženju znaša 6/10. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in prvostopno sodbo spremeni v okviru pritožbenih izvajanj. Podrejeno predlaga razveljavitev prvostopne sodbe v izpodbijanem delu. Priglaša pritožbene stroške.

3. V odgovoru na pritožbo, v katerem odgovarja na pritožbena izvajanja tožeče stranke, se tožena stranka zavzema za zavrnitev pritožbe. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Ni sporno, da sta pravdni stranki bivša zakonca. Zakonska zveza pravdnih strank je bila razvezana s sodbo pristojnega sodišča z dne 12. 6. 2012. Tudi ni sporno, da nepremičnina parc. št. 201/14 k.o. Č. predstavlja kmetijsko zemljišče, na katerem je toženka na podlagi darilne pogodbe sklenjene s tožnikom do 1/2 solastnica in da parc. št. 201/16 in 201/18, obe k.o. Č. nista več v podarjeni obliki in predstavljata novo stvar, ker sta pravdni stranki na navedenem zemljišču zgradili stanovanjsko hišo. Ta predstavlja skupno premoženje pravdnih strank. Odločitev prvostopnega sodišča o vrnitvi podarjene nepremičnine 201/14 k.o. Č. (travnik) tožniku, ni predmet pritožbenega izpodbijanja.

6. Vrnitev darila razvezanemu zakoncu ureja določba 84. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR)1. Izhajajoč iz navedenega materialnopravnega izhodišča, je pri nastanku nove stvari z vlaganji v podarjeno nepremičnino sprejeto večinsko stališče sodne prakse (sodba VSL I Cp 3237/2011, sodba VSL II Cp 2121/2011 in druge), da zahtevek za vračilo darila v naravi ni utemeljen. Vrednost podarjene nepremičnine lahko razvezani zakonec uveljavlja v okviru zahtevka za delitev skupnega premoženja, kjer lahko zahteva vračunanje svojega večjega prispevka iz posebnega premoženja k ustvarjenemu skupnemu premoženju. V takem primeru lahko zakonec ob delitvi skupnega premoženja zahteva vrnitev darila na tak način, da zahteva vračunanje svojega večjega prispevka iz posebnega premoženja k ustvarjanju skupnega premoženja. Obseg dejanskih prispevkov zakonca iz njegovega posebnega premoženja namreč ne vpliva na naravo skupnega premoženja, pač pa vpliva lahko na velikost deleža na skupnem premoženju.

7. Prvostopno sodišče je z odločitvijo, da je tožena stranka tožniku iz naslova podarjenih zemljišč na katerih je na podlagi skupnega dela nastala nova stvar (parc. št. 201/16 in 201/18 obe k.o. Č.) dolžna povrniti (plačati) 12.441,00 EUR odločilo izven pod točko 6 te sodbe navedenih materialnopravnih izhodišč, po katerem lahko razvezani zakonec vrednost podarjene nepremičnine na kateri je s skupnim delom nastala nova stvar (vrnitev v naravi tako ni več mogoča) uveljavlja v okviru zahtevka za delitev skupnega premoženja. V tako odločitev prvostopnega sodišča pa pritožbeno sodišče ni poseglo iz razloga, ker sodišče druge stopnje ne sme spremeniti sodbe v škodo stranke, ki se je pritožila, če se je pritožila samo ona (359. člen ZPP). V predmetni zadevi pa je pritožbo vložila le tožeča stranka, v katero korist je sprejeta odločitev o povrnitvi zneska 12.441,00 EUR, ki predstavlja vrednost podarjenih zemljišč, na katerih je nastala nova stvar, stanovanjska hiša, kot skupno premoženje pravdnih strank. Ne glede na navedeno stališče pa je prvostopno sodišče sicer pravilno ovrednotilo vrednost parcele št. 201/18 k.o. Č. iz razloga, ker je 1/2 podarjenega dela zemljišča toženka nadalje v soglasju s tožnikom podarila svojemu sinu, ki je tako postal do 1/4 solastnik celotne nepremičnine. Navedeni del nepremičnine je tako bil odsvojen s soglasjem darovalca (tožnika) in tako ni pogoja za nadomestitev vrednosti darila po tretjem odstavku 84. člena ZZZDR. Pravilno pa je tudi odločilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki od pobotanega zneska plačati obresti v roku 15 dni od dneva vročitve prvostopne sodbe, ne pa od vložitve tožbe, ker je vrednost podarjenih nepremičnin bila ugotovljena z izvedenskim mnenjem na dan izdaje prvostopne sodbe. Tožena stranka je s plačilno obveznostjo za podarjeno zemljišče tako bila seznanjena s prejemom prvostopne sodbe in je v plačilno zamudo zašla v primeru, da te obveznosti ni plačala v roku 15 dni od prejema prvostopne sodbe. Nasprotna pritožbena izvajanja so neutemeljena.

8. Tudi ni pritrditi pritožbenim izvajanjem, da je delež tožnika na skupnem premoženju (to predstavlja stanovanjska hiša) višji od deleža toženke. Pravno podlago v sporu o tem, kolikšen je delež vsakega zakonca na skupnem premoženju uzakonja določba 59. člena ZZZDR2. Res je, kot navaja pritožba (to dejstvo tudi pravilno ugotavlja prvostopno sodišče), da je bila v času ustvarjanja skupnega premoženja tožnikova povprečna letna plača za približno 30% višja od toženkine, kar pa samo po sebi ne predstavlja razloga za določitev višjega deleža tožnika na skupnem premoženju. Prvostopno sodišče na podlagi izvedenih dokazov, to je izpovedb prič P. R. (hči pravdnih strank), A. in M. R. (sestra in brat tožnika), namreč pravilno ugotavlja, da pa je bila toženka tista, ki je pretežno skrbela za varstvo in vzgojo otroka ter za opravljanje domačih del pri hiši. Zraven tega je toženka prispevala sredstva za obnovo fasade v višini preko 11.000,00 EUR in izhajajoč iz teh okoliščin se pritožbeno sodišče pridružuje presoji prvostopnega sodišča, da sta deleža pravdnih strank na skupnem premoženju enaka. Pri tem tudi ni prezreti, da pa je prvostopno sodišče toženko iz naslova podarjenega dela zemljišč, ki služijo oziroma na katerem stoji stanovanjska hiša (ta predstavlja skupno premoženje) zavezalo k povrnitvi zneska 12.441,00 EUR tožniku.

9. Prvostopno sodišče je tudi pravilno odločilo, ko je tožnika zavezalo k povrnitvi zneska 8.517,00 EUR toženki iz naslova uporabnine za stanovanjsko hišo. Povrnitev uporabnine je toženka uveljavljala v okviru pobotnega ugovora. Materialnopravno povrnitev uporabnine temelji na določbi 198. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ)3. Prvostopno sodišče pravilno na podlagi izpovedbe tožnice, katere verodostojnost potrjujejo sklep Okrožnega sodišča v Mariboru III Kpd 22735/2012 z dne 6. 5. 2012 in sodba Okrožnega sodišča v Mariboru I K 22735/2012 z dne 20. 5. 2013 ugotavlja in zaključuje, da toženka od decembra 2012 do februarja 2017, torej 51 mesecev zaradi nasilja tožnika ni mogla živeti v stanovanjski hiši, ki je skupno premoženje pravdnih strank. To pa pomeni, da toženka ni prostovoljno opustila posesti skupne stanovanjske hiše in da ji zato ne pripada uporabnina, kot zatrjuje pritožba. Višine nadomestitve koristi, ki jo je imel tožnik od uporabe skupne hiše (167,00 EUR mesečno) pa ni predmet pritožbenega izpodbijanja.

10. Po obrazloženem, in ker pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijane sodbe v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP ni ugotovilo uradoma upoštevne kršitve določb postopka ali nepravilne uporabe materialnega prava, je o pritožbi odločilo, kot je razvidno iz izreka te sodbe (353. člen ZPP).

11. Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, tožena stranka pa z odgovorom na pritožbo v ničemer ni prispevala k dodatni razjasnitvi zadeve in zato pravdni stranki krijeta sami svoje pritožbene stroške.

-------------------------------
1 Običajnih daril, ki sta jih zakonca dala drug drugemu pred sklenitvijo zakonske zveze ali med zakonsko zvezo, ni treba vračati.Druga darila, zlasti taka, ki niso sorazmerna premoženjskemu stanju darovalca, se morajo vrniti, in sicer v tistem stanju, v katerem so bila v trenutku, ko je nastal vzrok za razvezo. Namesto odsvojenih daril se vrne vrednost ali stvar, prejeta zanje.
2 Pri delitvi skupnega premoženja se šteje, da sta deleža zakoncev na skupnem premoženju enaka, zakonca pa lahko dokažeta, da sta prispevala k skupnemu premoženju v drugačnem razmerju. V sporu o tem, kolikšen je deleže vsakega zakonca na skupnem premoženju, upošteva sodišče ne le dohodek vsakega zakonca, temveč tudi druge okoliščine, kot npr. pomoč, ki jo zakonec daje drugemu zakoncu, varstvo in vzgojo otrok, opravljanje domačih del, skrb za ohranitev premoženja in vsako drugo obliko dela in sodelovanja pri upravi, ohranitvi in povečanju skupnega premoženja.
3 Če je nekdo tujo stvar uporabil v svojo korist, lahko imetnik ne glede na pravico do odškodnine, in tudi če te pravice nima, zahteva od njega, naj mu nadomesti korist, ki jo je imel od uporabe.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 198
Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (1976) - ZZZDR - člen 59, 84

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
14.03.2018

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDE2MTQ2