Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 654cT1VJTIwNTgvMjAxNiZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZkYXRhYmFzZSU1QklFU1AlNUQ9SUVTUCZkYXRhYmFzZSU1QlZEU1MlNUQ9VkRTUyZkYXRhYmFzZSU1QlVQUlMlNUQ9VVBSUyZfc3VibWl0PWklRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkRpJm9yZGVyPWNoYW5nZURhdGUmZGlyZWN0aW9uPWRlc2Mmcm93c1BlclBhZ2U9MjAmcGFnZT0w
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
UPRS Sodba in sklep I U 1512/2021-15Upravno sodiščeUpravni oddelek18.10.2021mednarodna zaščita - omejitev gibanja - pridržanje - begosumnost - nevarnost pobegaUgotovitev tožnikove begosumnosti v zvezi z drugo alinejo prvega odstavka 84. člena ZMZ-1 tožena stranka v konkretnem primeru torej ni mogla opreti na objektivno merilo v zakonu, ker tega merila ni, ampak je odločitev o pridržanju oprla na dve tožnikovi izjavi, da če bi bila njegova družina v Albaniji ogrožena, bi zapustil Slovenijo in šel v Albanijo, in da je bil namenjen v Francijo, ter na svojo oceno, da tožnik v Sloveniji ne bi zaprosil za azil, če ga ne bi prijela policija; poleg tega se je pavšalno sklicevala na „prosilčeva pretekla dejanja in izjave“. To niso okoliščine, ki bi bila že na prvi pogled in brez vsakršnega dvoma kazale na utemeljeno nevarnost pobega, pri čemer je tožnik v tožbi dokazni vrednosti ocene tožene stranke o begosumnosti tožnika tudi oporekal. Na zaslišanju na glavni obravnavi pa je tožnik izkazal, da razume, zakaj mu je odvzeta prostost in je na videz prepričljivo pojasnil, da nima nobenega namena pobegniti iz Slovenije. V okvir...
UPRS Sklep I U 323/2021-16Upravno sodiščeUpravni oddelek20.10.2021varstvo ustavnih pravic - subsidiarni upravni spor - učinkovito primarno sodno varstvo - nezakonito delo policije - kumulacija zahtevkov - zavrženje tožbe - razdružitev postopka - motenje posesti - posestno varstvo - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporuPrva toženka je sicer (mestna) občina in kot taka v skladu s 1. členom ZUS-1 lahko nastopa kot tožena stranka v upravnem sporu, vendar le, kot pojasnjeno, če izpodbijani akt oziroma dejanje predstavlja oblastno ravnanje. Zgolj ugotovitev, da je toženka lokalna skupnost, torej še ne pomeni, da (vsako) njeno delovanje do drugih subjektov pomeni oblastno delovanje. Sporna dejanja toženke po presoji sodišča predstavljajo način upravljanja z njenim lastnim premoženjem in da takšna dejanja niso oblastna ravnanja, temveč ravnanje stranke kot vsakega drugega lastnika. Sodno varstvo v upravnem sporu zato ni dopustno. Tožniki ne morejo doseči sodnega varstva v upravnem sporu zgolj zato, ker zaradi dejanskih okoliščin primera posestno varstvo morebiti ne bi bilo več smiselno niti mogoče.
UPRS Sodba I U 873/2020-29Upravno sodiščeUpravni oddelek12.10.2021spor med operaterjem in uporabnikom - naročniško razmerje za storitve mobilne telefonije - plačilo storitev mobilne telefonije in prenosa podatkovTAP datoteka (ang. Transferred Account Procedures) je izvorni zapis o opravljenem prometu, generiran neposredno iz centrale operaterja, ki nastane brez posega človeškega faktorja, v njem pa so zabeležene vse storitve naročnika v omrežju drugega operaterja, tudi prenos podatkov, vključno z obsegom in časom oprave te storitve in omrežjem operaterja, v katerem so bile opravljene. Tudi po oceni sodišča gre za dokaz z visoko stopnjo verodostojnosti, (še) zlasti ob odsotnosti kakršnihkoli drugih dokazov, ki bi izkazovali nasprotno.
UPRS Sodba I U 1514/2020-39Upravno sodiščeUpravni oddelek19.10.2021gradbeno dovoljenje - sprememba namembnosti - novogradnja - prepovedana imisija - skladnost gradnje s prostorskim aktom - dopolnilna dejavnost na kmetiji - projektna dokumentacijaMožnost nastanka medsosedskega vznemirjanja, ki presega običajne vplive (ob upoštevanju krajevnih razmer oziroma običajev), zaradi opravljanja načrtovane dejavnosti (še zlasti, če gre za dopustno dejavnost, o čemer se bo sodišče izreklo v nadaljevanju), ni korist, na katero bi se tožniki lahko sklicevali v upravnem postopku in v upravnem sporu, bodo pa lahko zahtevali sodno varstvo po predpisih s področja civilnega prava (prim. 99. člen SPZ). Pojem dopolnilne dejavnosti na kmetiji je opredeljen v veljavnih pravnih normah, zato tudi pojma objekta, ki je namenjen taki dejavnosti, ni mogoče razumeti le v okviru njegovega jezikovnega pomena, temveč njegovo vsebino opredeljujejo tudi omenjene pravne norme; gre lahko le za objekt, ki po svojih značilnostih, posebej po zmogljivosti, ustreza pojmu dopolnilne dejavnosti na kmetiji, to je v tem primeru turizem na kmetiji.
UPRS Sodba II U 355/2019-9Upravno sodiščeUpravni oddelek23.02.2022sofinanciranje iz javnih sredstev - načelo lojalne razlage - financiranje investicij - dvojno financiranjeIzjava o resničnosti navedbe tožnice, da operacija ni vključena v operativni program in ni predmet sofinanciranja iz Kohezijskega sklada, zagotavlja izvedbo zahteve, vsebovane v točki 3.b) 54. člena Uredbe št. 1083/2006 z dne 11. julija 2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1260/1999, po kateri lahko prejema projekt v obdobju upravičenosti pomoč skladov v okviru samo enega operativnega programa naenkrat. Namen te določbe je preprečiti t.i. dvojno oziroma večkratno financiranje operacij iz različnih skladov oziroma sredstev evropske kohezijske politike preko sprejetih in potrjenih operativnih programov. Načelo lojalne (skladne) razlage zahteva, da nacionalno sodišče ob upoštevanju celotnega nacionalnega prava in z uporabo uveljavljenih metod razlage stori vse, kar je v njegovi pristojnosti, da zagotovi polni učinek prava Evropske unije in doseže rešitev v...
UPRS Sodba III U 182/2020-17Upravno sodiščeUpravni oddelek31.03.2022COVID-19 - kmetijstvo - pogoji za priznanje pravice - odločba - obrazložitev odločbe - neustavnost oziroma nezakonitost podzakonskega predpisa - exceptio illegalisPodzakonski predpis sme zakonsko normo razčleniti le do te mere, da s tem sam ne opredeljuje izvirno pravic in obveznosti ter da z zakonom urejenih pravic ne zožuje.
UPRS Sodba II U 439/2019-20Upravno sodiščeUpravni oddelek29.03.2022pogoji za izdajo dovoljenja - dovoljenje za stalno prebivanje - državljani drugih republik nekdanje SFRJ - dejansko življenje v RS - neprekinjeno bivanje v RS - pravica do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja - načelo sorazmernosti - središče življenjskih interesovGlede na dolgoletno bivanje tožnice v RS in ugotovitev, da je tukaj središče njenih življenjskih interesov ter da je v RS razvila čvrste osebne in družinske vezi, pozitivne obveze države za realizacijo posameznikove pravice do spoštovanja njegovega zasebnega in družinskega življenja iz prvega odstavka 8. člena EKČP državi nalagajo, da tožničin položaj uredi.
VSL Sklep I Cpg 117/2022Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek22.04.2022posebni revizor - imenovanje posebnega revizorja - dejanski koncern - odvisna družba - varstvo odvisne družbe - odvisna in obvladujoča družba - fizična oseba - pravna praznina - pogodba o odsvojitvi poslovnega deleža - odložni pogoj - vpis v razvid medijevDoločbe ZGD-1, ki se nanašajo na varstvo odvisnih družb pri dejanskih koncernih (545. do 548. člen) izključujejo odvisnost družb od fizičnih oseb kot obvladujočih. Predlagatelj v pritožbi navaja obširne razloge, zakaj gre pri določbah ZGD-1 o koncernski reviziji in varovanju odvisne družbe pred škodljivim ravnanjem obvladujoče družbe za pravno praznino, ki bi jo bilo potrebno zapolniti z analogno uporabo navedenih določb 545. do 548. člena ZGD-1 tudi za primere, ko odvisno družbo obvladuje fizična oseba in ne družba. Nenamerno zakonsko praznino, ker ZGD-1 govori o povezani družbi, je po vzoru nemškega prava potrebno zapolniti s pravili razlage, in sicer, da je v primeru, ko sta neposredno pravno urejeni primer in pravno neurejeni dejanski primer med seboj v bistvenem enaka, zaradi načela pravne enakosti treba obravnavati enako, torej z obvladujočo družbo izenačiti tudi fizično osebo. Pravna teorija je zakonodajalca na te razlike opozorila že v času priprave...
VSL Sodba I Cp 1593/2021Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek28.03.2022odškodninska odgovornost direktorja - mediji - konkurenca - soglasje ministrstva - izdaja soglasja - zamuda - prenos poslovnega deleža - soglasje za pridobitev poslovnega deleža - predpostavke civilnega delikta - teoriji o adekvatni vzročnosti - vzročna zveza - vzročna zveza med škodljivim ravnanjem in škodo - protispisnost - zmotna presoja dokazovSkladno s teorijo adekvatne vzročnosti se od številnih okoliščin, ki so v zvezi z nastankom škode, kot vzrok štejejo samo tiste okoliščine, ki po rednem teku stvari pripeljejo do take posledice. V obravnavanem primeru o takšnem vzroku ni moč govoriti. Pritožba na več mestih opozarja na napačno dokazno presojo. Protispisnost pa pomeni napako pri tehničnem prenosu izpovedb oz. vsebine zapisnikov o njihovih izpovedbah. Če nasprotje ne nastane pri prenosu vsebine iz spisa v sodbo, pri katerem se sodišče še ni vrednostno opredelilo, temveč je rezultat sodnikovega sklepanja, ne gre za očitek protispisnosti, temveč za očitek zmotne dokazne ocene.
VSL Sodba II Cp 1578/2021Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek18.03.2022izbrisna tožba - ugotovitveni zahtevek za ugotovitev neveljavnosti vknjižbe - paulijanska tožba (actio pauliana) - ugovor tretjega v izvršilnem postopku - napotitev na pravdo - tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe - rok za vložitev tožbe zaradi nedopustnosti izvršbe - opustitev vložitve tožbe - pravnomočno razsojena stvar (res iudicata) - ugovor res iudicata - subjektivne meje pravnomočnosti - ne bis in idem - stvarnopravni zahtevki - lastninska pravica - pravica do sodnega varstva - pravica do zasebne lastnine - aktivna legitimacija za izbrisno tožbo - pričakovana lastninska pravica - obstoj izvenknjižnih pravic - kolizija pravic - tehtanje ustavnih pravic v koliziji - praktična konkordanca - sodna praksa Vrhovnega sodišča - sodna praksa Ustavnega sodišča - sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP)Pritožbeno sodišče sledi argumentaciji sodišča prve stopnje, da opustitev vložitve tožbe za nedopustnost izvršbe v predpisanem roku v konkretnem primeru ne more imeti za posledico izgube pravic tožnice do sodnega varstva, ki ga uveljavlja z izbrisno tožbo. S takšno razlago bi preveč rigorozno posegli v ustavno varovano pravico do zasebne lastnine in zanjo tudi ni podlage v zakonskih določbah. Pri tehtanju obeh pravic, upoštevaje vse navedene okoliščine v konkretnem primeru, tudi po presoji pritožbenega sodišča pravica do zasebne lastnine prevlada nad pravico do sodnega varstva, saj pravnomočnost sklepa o izvršbi po svoji naravi nima takšne kvalitete kot pravnomočna sodba.
VSL Sodba in sklep V Cpg 435/2020-77Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek15.07.2021kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic - uporaba avtorskega dela - kabelska retransmisija - nadomestilo za uporabo - višina nadomestila - tarifa - običajni honorar - določitev primernega denarnega nadomestila - neupravičena pridobitev - enako varstvo pravic - pravica do ustvarjalnosti - zastaranje zahtevka - zakonske zamudne obresti - začetek teka zamudnih obresti - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do izjave - združitev postopka - ustrezna obrazloženostV smislu enakega obravnavanja kabelskih operaterjev, zagotavljanja konkurenčnosti med njimi ter predvidljivosti je treba v vseh istovrstnih postopkih določanja primernega nadomestila uporabiti enak način določitve primernega nadomestila. Pri določitvi primernega nadomestila za uporabo pravic je treba upoštevati tisto tarifo, ki je veljala v obdobju za katerega se določa primerno nadomestilo. Le ta odraža običajno vrednost pravice v določenem obdobju. Tarifa iz Skupnega sporazuma se je v obdobju od leta 2012 do leta 2014 bistveno zvišala (za cca. 31 odstotkov). Gre za spremembo objektivne okoliščine, ki je pravno odločilna za določitev primernega nadomestila v tem primeru. Zato ni mogoče govoriti o posegu v konkurenčnost in pravico do enakega obravnavanja kabelskih operaterjev, ker bi sodišče v istovrstnih primerih, ki pa se nanašajo na drugo časovno obdobje, določilo primerno nadomestilo za kabelsko retransmisijo glasbe v televizijskih programih v drugačni višini....
VSL Sodba in sklep V Cpg 435/2020-76Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek15.07.2021kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic - uporaba avtorskega dela - kabelska retransmisija - nadomestilo za uporabo - višina nadomestila - tarifa - običajni honorar - določitev primernega denarnega nadomestila - enako varstvo pravic - pravica do ustvarjalnosti - zastaranje zahtevka - zakonske zamudne obresti - začetek teka zamudnih obresti - pobotni ugovor - res iudicata - identiteta zahtevkov - istovetnost zahtevka - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do izjave glede pravno pomembnega dejstva - združitev postopka - ustrezna obrazloženostTožbeni zahtevek v pravdi II P 2727/2015 in v tem postopku v pobot uveljavljena terjatev temeljita na isti dejanski podlagi: vračilu zneskov po računih plačanih na podlagi razveljavljene Začasne tarife. Razlikujeta se le po višini. Ta pa na identiteto zahtevka ne vpliva. Navedenega v konkretnem primeru ne spremeni niti okoliščina, da je bila tožba sedaj tožene stranke v zadevi II P 2727/2015 zavrnjena zaradi nesklepčnosti. Kadar je vzrok nesklepčnosti v tem, da so v življenjskem primeru odvzeta nekatera dejstva, tožnik svojega položaja ne more reševati z novo tožbo ali procesnim ugovorom. Tudi za zavrnilno sodbo zaradi nesklepčnosti namreč velja, da zajemajo objektivne meje njene pravnomočnosti celoten sklop dejstev, ki tvorijo življenjski primer, na katerega je sodišče uporabilo materialnopravno normo. Na isti dejstveni kompleks zato ni mogoče opreti vsebinsko enakega tožbenega predloga ali ugovora, čeprav se posamezna dejstva dodajajo ali izpustijo in čeprav...
UPRS Sklep I U 451/2021-10Upravno sodiščeUpravni oddelek25.03.2021upravni spor - tožba zaradi varstva človekovih pravic - javni razpis za dodelitev radijske frekvence - sklep o izbiri dražitelja - drugo učinkovito sodno varstvo - redni upravni spor - zavrženje tožbeNa podlagi tožbe operaterja na trgu telekomunikacijskih storitev zoper odločbo o dodelitvi frekvenc sodišče presoja tudi elemente (ne)zakonitosti v t.i. neupravni fazi vodenja javnega razpisa.
UPRS Sodba I U 1093/2019-54Upravno sodiščeUpravni oddelek21.12.2021lobiranje - izjeme lobiranja - vpis v register - načelo zaslišanja strank - izjava strankeNačelo zaslišanja stranke iz 9. člena ZUP ne zahteva, da bi morala toženka tožniku omogočiti, da se o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za odločitev, izjavi ustno. To načelo organu nalaga dolžnost, da stranki pred izdajo odločbe da možnost, da se seznani z rezultatom ugotovitvenega postopka in se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za odločbo, ter s tem možnost braniti, zavarovati, in uveljaviti svoje pravice in z zakonom zavarovane koristi. ZGD-1 v določbi prvega odstavka 274. člena v povezavi z določbo prvega odstavka 514. člena istega zakona določa, da člane nadzornega sveta, ki zastopajo interese delničarjev (oz. družbenikov, opomba sodišča), voli skupščina. Iz tega pa logično izhaja, da člani nadzornega sveta torej niso izvoljeni predstavniki družbe z omejeno odgovornostjo, temveč izvoljeni predstavniki skupščine, tj. družbenikov. Ne predstavljajo namreč družbe z omejeno odgovornostjo, ki jo zastopa in s tem predstavlja eden ali več...
UPRS Sodba IV U 58/2020-16Upravno sodiščeUpravni oddelek08.10.2021nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča - nezazidano stavbno zemljišče - začetek gradnje - rušenje in gradnja novega objektaKer je sporno, ali je tožnica začela z gradnjo novega objekta, sodišče pojasnjuje, da se zakoličba objekta lahko šteje kot del gradnje novega objekta, enako kot izkop gradbene jame. Da so bila slednja dela izvedena z namenom gradnje ali v povezavi z gradnjo novega objekta (na podlagi dokončnega in veljavnega gradbenega dovoljenja), pa je treba ugotoviti v vsakem konkretnem primeru.
UPRS Sodba I U 591/2020-14Upravno sodiščeUpravni oddelek19.10.2021stavba - nadomestilo za odmero stavbnega zemljišča - obrazložitev odločbe - bistvena kršitev določb postopkaKer pa ni jasno, za katere po rabi in po velikosti kakšne površine v tem primeru (oziroma pri vseh zemljiščih, ki so v odločbi opredeljena kot pozidana zemljišča) gre, hkrati pa (kot tudi ugovarja tožnik) iz obrazložitve tudi ni razvidno, na čem temeljijo podatki o opredelitvi dejanske rabe zemljišč, torej, katera dokazila je organ upošteval, ko je te podatke pri svoji odločitvi uporabil, kot tudi kateri kriteriji in katere določbe Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča na območju Mestne občine Celje so bile uporabljene in za katera zemljišča, je obrazložitev pomanjkljiva do te mere, da je treba izpodbijano odločbo odpraviti že iz tega razloga. Po presoji sodišča dajejo že zgolj določbe 6. poglavja ZSZ/84 odgovor na vprašanje, ali je mogoče za poslovne površine šteti tudi površine zemljišč, ki niso neposredno ali v najožjem pomenu namenjene opravljanju tožnikove poslovne dejavnosti. Namen zakonodajalca je namreč mogoče povzeti iz...
UPRS Sodba I U 1198/2020-16Upravno sodiščeUpravni oddelek23.02.2022nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila - komunalna opremljenostIz odločbe Ustavnega sodišča RS, št. U-I-286/04, izhaja, da so zemljiške parcele komunalno opremljene, če je za območje, na katerem ležijo, sprejet državni ali občinski prostorski načrt in če imajo zagotovljen dostop do javnega cestnega omrežja in če je zanje možno izvesti priključek na javno vodovodno omrežje, javno elektroenergetsko omrežje in javno kanalizacijsko omrežje, kolikor ni dovoljena gradnja greznic oziroma malih čistilnih naprav. Pri odmeri te dajatve mora upravni organ v postopku ugotoviti, ali konkretno nezazidano stavbno zemljišče izpolnjuje vse kriterije in merila iz ZGO-1 in iz občinskega predpisa, ki sta pravni podlagi za odmero nadomestila. Tožnik se moti, ko meni, da je Ustavno sodišče komunalno opremljenost nezazidanega stavbnega zemljišča vezalo na že obstoječe priključke, ki že omogočajo individualen priklop, saj to iz te odločbe ne izhaja, temveč – kot že povedano – na možnost izvedbe priključka.
UPRS Sodba IV U 30/2019-30Upravno sodiščeUpravni oddelek08.10.2021presoja vplivov objekta na okolje - okoljevarstveno soglasje - predhodni postopek - priznanje lastnosti stranke - izgradnja poslovnega objekta - položaj stranke v postopku - stranski udeleženec - asfaltna bazaStranka, ki ni nosilec nameravanega posega v okolje oziroma nevladna organizacija dokazuje v predhodnem postopku (za ugotovitev, ali je za nameravani poseg v okolje treba izvesti presojo vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje) svoj pravni interes zaradi priznanja lastnosti udeleženca v tem postopku na podlagi 43. člena ZUP.
UPRS Sodba I U 1003/2020-31Upravno sodiščeUpravni oddelek10.06.2021kolektivno upravljanje avtorskim sorodnih pravic - kolektivna organizacija - reprezentativno združenje uporabnikov - tarifa za prizemeljsko radiodifuzno oddajanje komercialnih fonogramovIzkoriščanje fonograma je množično, obsežno, poteka hitro in je nesledljivo, zaradi česar bi bilo individualno upravljanje njihovega javnega priobčevanja po naravi stvari zelo oteženo, enako kot to velja za male (avtorske) pravice. Predvajanje komercialnih fonogramov, na katerih je posneta glasba, se zato tudi po presoji sodišča po vsebini bistveno bolj približa malim avtorskim pravicam kot pa mehanski avtorski pravici oziroma izpolnjuje vse znake malih (sorodnih) pravic iz 1. točke prvega odstavka 9. člena ZKUASP, saj gre za že objavljena glasbena dela in za njihovo neodrsko priobčitev. Sodišče se strinja s tožnikom, da obvezno kolektivno upravljanje predstavlja monopolni položaj. Vendar zgolj zaradi tega ni nedopustno. SEU je že večkrat zavzelo stališče, da monopol kolektivne organizacije sam po sebi ni v neskladju s pravili konkurence na notranjem trgu, ampak je nedopustna le zloraba prevladujočega položaja.
VSL Sodba V Cpg 485/2021Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek07.10.2021kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic - uporaba avtorskega dela - kabelska retransmisija - nadomestilo za uporabo - nesklepčnost zahtevka - pravna narava zahtevka - običajni honorar - začetek teka zamudnih obrestiV smislu enakega obravnavanja kabelskih operaterjev, zagotavljanja konkurenčnosti med njimi ter predvidljivosti je treba v vseh istovrstnih postopkih določanja primernega nadomestila uporabiti enak način določitve primernega nadomestila. Pri določitvi primernega nadomestila za uporabo pravic je treba upoštevati tisto tarifo, ki je veljala v obdobju za katerega se določa primerno nadomestilo. Le ta odraža običajno vrednost pravice v določenem obdobju. Tarifa iz Skupnega sporazuma se je v obdobju od leta 2012 do leta 2014 bistveno zvišala (za cca. 31 odstotkov). Gre za spremembo objektivne okoliščine, ki je pravno odločilna za določitev primernega nadomestila v tem primeru. Zato ni mogoče govoriti o posegu v konkurenčnost in pravico do enakega obravnavanja kabelskih operaterjev, ker bi sodišče v istovrstnih primerih, ki pa se nanašajo na drugo časovno obdobje, določilo primerno nadomestilo za kabelsko retransmisijo glasbe v televizijskih programih v drugačni višini....

Izberi vse|Izvozi izbrane