Dokument Sodišče Oddelek Datum Institut Jedro VSRS Sodba I Ips 24297/2016 Vrhovno sodišče Kazenski oddelek 01.02.2018 relativna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - predobravnavni narok - premoženjskopravni zahtevek - procesne pravice oškodovanca - določnost premoženjskopravnega zahtevka Zgolj naslovitev dela dopisa kot premoženjskopravni zahtevek ob taki vsebini, ne da bi bil v njem podan kakršenkoli premoženjskopravni zahtevek, ne zadošča za zaključek, da je bil tak zahtevek podan.
Glede na to, da premoženjskopravni zahtevek sploh ni bil postavljen, bi moralo sodišče na podlagi drugega odstavka 285.č člena ZKP oškodovancu sporočiti, da ima pravico biti navzoč na naroku za izrek kazenske sankcije ter uveljavljati pravice, ki jih ima po določbah ZKP na glavni obravnavi. Zakonska ureditev je namreč taka, da dolžnost sodišča seznaniti oškodovanca z njegovimi pravicami, povezanimi z uveljavljanjem premoženjskopravnega zahtevka zamejuje na primere, ko oškodovanec ni vabljen kot priča in še ni bil obveščen o možnosti, da sme podati premoženjskopravni zahtevek. VSL Sodba II Cp 2713/2017 Višje sodišče v Ljubljani Civilni oddelek 14.03.2018 odškodninska odgovornost občine - protipravno ravnanje - opustitev dolžnega ravnanja - dolžna skrbnost občine - profesionalna skrbnost - vzročna zveza - pravno relevantna vzročna zveza - naravna vzročnost - kategorizacija cest - kategorizacija občinskih cest - javna cesta na zasebnem zemljišču - pravica dostopa do nepremičnine Preden kdo komu dolguje kakšno (četudi "profesionalno") skrbnost, mora med njima obstajati obligacijsko razmerje. Za to zadevo zato ni pravno odločilna toženkina skrbnost sama po sebi in nasploh, ampak je bistveno, ali je toženka ravno tožnici dolgovala skrbnost določene vsebine.
Tožnica kot investitorka je z odločitvijo za nakup in gradnjo hiše sama prevzela tveganje, da si bo morala urediti pravico do dostopa, ker je le-ta potekal preko nepremičnine v zasebni lasti, če občina pred tem zemljišč ne bo odkupila (ne glede na predhodno kategorizacijo). UPRS Sklep I U 515/2018-6 Upravno sodišče Upravni oddelek 15.03.2018 mednarodna zaščita - predaja odgovorni državi članici - Dublinska uredba III - pravni interes za tožbo - rok za predajo prosilca Prosilec za mednarodno zaščito je upravičen do učinkovitega sodnega varstva (27. člen Dublinske uredbe v povezavi s členom 47. Listine EU o temeljnih pravicah), vključno s pravico do brezplačne pravne pomoči v sodnem postopku iz tretjega odstavka tega člena, v zvezi z morebitnim iztekom roka za predajo iz člena 29(1) in (2) Dublinske uredbe tudi v okoliščinah po tem, ko je že bil izdan sklep in je ta sklep o predaji prosilca drugi državi članici postal tudi pravnomočen.
Upravni organ mora o ugovoru prosilca, da je potekel zavezujoči rok za predajo iz člena 29(1) in (2) Dublinske uredbe, odločiti z upravnim aktom, ki ima vse obvezne sestavine po ZUP.
Tožena stranka na podlagi sodbe Sodišča EU v zadevi Majid Shiri, ki predstavlja obvezujočo pravno podlago, ne sme izvršiti odločbe z dne 14. 6. 2016 o predaji preden ne bo v ponovnem postopku na podlagi sodbe I U 2707/2017-7 odločila (tudi) o tožnikovi vlogi glede poteka roka. UPRS Sodba in sklep I U 697/2018-32 Upravno sodišče Upravni oddelek 13.04.2018 mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - pravni interes za tožbo - razveljavitev sklepa Med strankama ni sporno, da je bil tožnik dne 3. 4. 2018 iz Centra za tujce Postojna premeščen v Azilni dom v Ljubljani, kjer mu gibanje ni omejeno. To bi utegnilo utemeljevati zaključek, da pravni interes tožnika za predmetno tožbo ni (več) podan oziroma izkazan. Vendar sodišče svoje odločitve ne opira na določilo 6. točke 1. odstavka 36. člena ZUS-1 v zvezi z 2. odstavkom istega člena, ker je ocenilo, da je tožnikov pravni interes v konkretnem primeru še podan, glede na to, da tožena stranka niti po ponovnem pozivu ni posredovala morebitnega individualnega konkretnega upravnega akta o odpravi izrečenega spornega ukrepa pridržanja tožnika na območje in prostore Centra za tujce v Postojni, izdanega po uradni dolžnosti na podlagi 5. odstavka 84. člena ZMZ-1, ki bi utemeljeval premestitev tožnika iz Centra za tujce v Postojni v Azilni dom v Ljubljani. VDSS Sodba Psp 463/2017 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za socialne spore 14.03.2018 delna pokojnina - višina - prispevki za socialno varnost - samostojni podjetnik - samozaposlena oseba Pokojninska doba, plača ter druga dejstva, ki vplivajo na pridobitev in odmero pravic, se upoštevajo pri uveljavljanju pravic iz obveznega zavarovanja po podatkih iz matične evidence o zavarovancih in uživalcih pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Te podatke zagotavljajo pravne in fizične osebe, ki so kot dajalke ali dajalci podatkov in zavezanke ali zavezanci za vložitev prijav podatkov o zavarovanju, opredeljeni v predpisih, ki urejajo matično evidenco (140. člen ZPIZ-2). Samozaposlene osebe so zavezanci za plačilo prispevkov zavarovanca iz 15. člena ZPIZ-2, kakor zavezanec za plačilo prispevkov delodajalca. VSC Sklep III Kp 45435/2013 Višje sodišče v Celju Kazenski oddelek 06.02.2018 izločitev dokazov - preiskava odvetniške pisarne - odvetnik kot stranka postopka - osumljenec - hišna preiskava Ko je zagovornik osumljen soudeležbe ali ko z osumljenim ali obdolžencem nima pogodbenega razmerja, ali če je celo sam (kot v obravnavanem primeru), osumljenec ali obdolženec, e poseg v odvetniško zasebnost dopusten, vendar le, če obstoji ustavno dopusten cilj (uvedba ali potek kazenskega postopka) in če je poseg tudi nujen (če do informacij oziroma podatkov, ki so v neposredni zvezi z določenim kazenskim postopkom, ni mogoče priti z drugimi preiskovalnimi dejanji). Vse to pa mora biti razvidno že iz sodne odredbe, brez katere poseg ni dopusten. Zato bi morali sodni odredbi, s katerima so bile odrejene hišne preiskave poslovnih in stanovanjskih prostorov osumljenega odvetnika A. A. ter preiskava elektronskih naprav v poslovnih prostorih tega osumljenca, poleg utemeljitve zakonskih pogojev po ZKP in Zodv (obstoj utemeljenih razlogov za sum storitve določenega kaznivega dejanja, verjetnosti, da se bodo odkrili sledovi kaznivih dejanj ali predmeti pomembni za kazenski postopek... VSL Sklep IV Ip 195/2018 Višje sodišče v Ljubljani Izvršilni oddelek 24.01.2018 predhodna odredba - pogoji za izdajo predhodne odredbe - objektivna nevarnost - trditveno in dokazno breme - obrazloženost ugovora - ocena vrednosti nepremičnine Trditveno in dokazno breme o izpolnjenih pogojih za izdajo predhodne odredbe je na upniku, dolžnik pa lahko z navedbami in predložnimi ali predlaganimi dokazi v ugovoru izpodbija upnikova dejstva o obstoju pogojev za izdajo predhodne odredbe. Pri tem je potrebno upoštevati določbo tretjega odstavka 58. člena ZIZ, po kateri mora upnik v odgovoru na ugovor navesti dejstva in predložiti dokaze, na katere je opiral svoj predlog za izdajo predhodne odredbe, kar z drugimi besedami pomeni, da so prepozni le tisti kasnejši predloženi ali predlagani dokazi in posledično nedopustni, vse navedbe in dokazi, ki pa jih upnik poda v odgovoru na ugovor, pa so pravočasni in upoštevni zaradi varstva načela kontradiktornosti postopka.
Dokazno breme je na upniku v fazi vložitve predloga za izdajo predhodne odredbe, v tem predlogu pa je upnik tudi zatrjeval, da so vse dolžnikove nepremičnine premalo vredne, da bi se upnik lahko iz njih poplačal, predvsem iz razloga, ker so obremenjene z... VSL Sklep VII Kp 26388/2012 Višje sodišče v Ljubljani Kazenski oddelek 24.10.2017 kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic - zastaranje kazenskega pregona - zadržanje zastaranja - nedosegljivost obdolženega - ukrepi za zagotovitev obdolženčeve navzočnosti in uspešno izvedbo kazenskega postopka - ekonomičnost in hitrost postopka - zavrženje obtožnega akta - ustavitev kazenskega postopka Na podlagi tretjega odstavka 91. člena KZ-1 zastaranje kazenskega pregona ne teče v času, ko se po zakonu pregon ne sme začeti ali nadaljevati ali ko je storilec nedosegljiv za državne organe. Upoštevajo se torej tudi ovire, ki se nanašajo na obdolženca in ovire, zaradi katerih je ta nedosegljiv za državne organe oziroma nedosegljiv za sojenje (gre zlasti za beg, skrivanje, bolezen obdolženca in podobne okoliščine, ki sojenje onemogočajo). Vendar pa nedosegljivost obdolženke za vročitev sodnih pisanj ob prenizki aktivnosti sodišča v konkretni kazenski zadevi ne more hkrati predstavljati tudi obdolženkine nedosegljivosti za sojenje, to je nedosegljivosti za državne organe, ker sodišče prve stopnje ni storilo vsega, kar bi po določbah ZKP lahko storilo in ni ustrezno, predvsem pa ne pravočasno, stopnjevalo ukrepov za zagotavljanje obdolženkine navzočnosti v tem kazenskem postopku.
Zavrženje obtožnega akta v skrajšanem postopku ureja prvi odstavek 437. člena... UPRS Sodba I U 1421/2017-8 Upravno sodišče Upravni oddelek 27.09.2017 odvzem otroka - razlogi za odvzem - začasna odločba - prepoved nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja - načelo zaslišanja strank Po določbi 18. člena Ustave in 3. člena EKČP nihče ne sme biti podvržen nečloveškemu ali ponižujočemu kaznovanju ali ravnanju. To je absolutna pravica vsakega človeka, v katero ni dovoljeno poseči pod nobenim pogojem. To velja tudi za komaj rojenega otroka, za katerega naj bi na podlagi starševske obveznosti in pravice skrbela njegova mati (in oče). Zato v takem primeru v zvezi z varovanjem omenjene otrokove pravice ne pride v poštev nobeno tehtanje pravic, ki so v posamičnem primeru morebiti v koliziji. Ker gre za absolutno pravico mladoletnega otroka do prepovedi nečloveškega ali ponižujočega kaznovanja ali ravnanja, je dokazni standard za ugotovitev oziroma prognostično oceno, ali bi do škodnega dogodka v prihodnosti lahko prišlo ali ne, precej pod pragom 50% verjetnosti.
Tožena stranka z izpodbijano odločbo tudi ni posegla v domnevo nedolžnosti tožnice v tem smislu, da bi to lahko vplivalo presojo zakonitosti izpodbijanega akta, kajti dokazne ocene tožene... UPRS Sodba I U 167/2016-31 Upravno sodišče Upravni oddelek 06.09.2017 dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - javna služba - fakulteta - tržna dejavnost - svetovanje Pri opredelitvi določene informacije za informacijo javnega značaja je odločilno, ali informacija kaže na dejstvo oziroma okoliščino, ki vpliva ali bi lahko vplivala na izvrševanje javnih nalog.
Sodišče se strinja s toženo stranko glede opredelitve dokumentov, ki se nanjo nanašajo, kot informacije javnega značaja v smislu 1. odstavka 4. člena ZDIJZ, ki jih organ (fakulteta) mora posredovati prosilcu, ob ugotovljeni odsotnosti izjem po določilih 6. člena ZDIJZ. Sodišče je že v pravnomočni sodbi št. I U 902/2013 z dne 20. 5. 2015 izrecno poudarilo, da bi drugačno stališče pomenilo, da lahko za izvajanje javne službe ustanovljen in zato z javnimi sredstvi financiran organ (fakulteta C.) zavrača posredovanje informacij o dejavnosti, ki jo opravlja, s pavšalnim sklicevanjem, da gre za tržno dejavnost, ne da bi bilo dejansko izkazano, da se ta dejavnost opravlja brez škode za izvajanje javne službe in po tržnih principih, prosilec pa tega ne bi mogel preveriti,... UPRS Sodba I U 1854/2015-25 Upravno sodišče Upravni oddelek 05.01.2018 korupcija - nadzor nad premoženjskim stanjem funkcionarjev - Komisija za preprečevanje korupcije Zaključne ugotovitve so ugotovitveni upravni akt v smislu določil 2. člena ZUS-1, saj tožena stranka z njimi ugotavlja dolžno ravnanje oziroma kršitve le-tega na podlagi pravne subsumpcije ugotovljenega dejanskega stanja pod pravno normo. Čeprav sicer ostaja na ugotovitveni ravni, ugotavlja kršitev dolžnega ravnanja, torej kršitev zakonskih obveznosti iz 41. in 43. člena ZIntKP, s tem pa posega v pravni položaj tožnika. Oseba, na katero se poimensko tak akt nanaša, ima pravico, da se taka kršitev njenega dolžnega ravnanja po ZIntPK lahko ugotovi samo na podlagi pravilno ugotovljenih dejstev, v zakonitem postopku in ob pravilni razlagi materialnega prava.
Pravna podlaga za odločanje v tem upravnem sporu, zatrjevane kršitve in narava Zaključnih ugotovitev sodišču postavljajo okvir sodnega odločanja, zato je presoja sodišča v tem upravnem sporu zadržana ter omejena predvsem na presojo, ali so bile tožniku v spornem postopku nadzora nad premoženjskim stanjem,... UPRS Sodba I U 251/2017-11 Upravno sodišče Upravni oddelek 09.01.2018 davek na dodano vrednost (DDV) - vstopni DDV - odbitek vstopnega DDV - objektivni element - subjektivni element Tožnik ni izkazal namena, da bo predmetne nepremičnine uporabljal za točno določeno, konkretizirano obdavčeno transakcijo. Tožnik bi namreč za priznanje pogojev iz prvega odstavka 63. člena ZDDV-1 moral imeti namen opravljanja točno določene obdavčene transakcije že v času nakupa predmetne nepremičnine, pri čemer bi tak namen moral tudi izkazati z določenimi aktivnostmi, ki bi jih izkazoval z listinami, iz katerih bi moral jasno izhajati tožnikov namen. Ker tožnik ne izpolnjuje pogojev iz prvega odstavka 63. člena ZDDV-1 oz. 3. pogoja iz točke 13 te sodbe, mu že iz tega razloga ne gre pravica do odbitka DDV. V zadevi je izkazan tožnikov subjektivni element in da tožnik ne izpolnjuje tudi 4. pogoja. Glede na objektivne okoliščine na strani tožnika se v obravnavanem primeru tožniku lahko očita, da je vedel oziroma bi moral vedeti da sodeluje pri poslih, ki pomenijo zlorabo sistema DDV. VDSS Sodba Pdp 856/2017 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore 10.05.2018 odpravnina ob upokojitvi - starostna pokojnina Za presojo upravičenosti do odpravnine po tretjem odstavku 179. člena ZUJF je ključno, da je tožnica izpolnila pogoje za priznanje pravice do starostne pokojnine za ženske že dne 25. 8. 2015, pogoje za priznanje pravice do starostne pokojnine za moške pa je izpolnila 25. 8. 2016. Tožnica se je upokojila 1. 9. 2016 na podlagi lastne pisne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Tožnica se torej kljub izpolnitvi pogojev za starostno upokojitev za ženske (dne 25. 8. 2015) v predpisanem roku dveh mesecev ni upokojila, zato ni upravičena do odpravnine po tretjem odstavku 179. člena ZUJF, ampak le do odpravnine po prvem odstavku istega člena. Toženka je tako pravilno tožeči stranki izplačala odpravnino ob upokojitvi v višini dveh plač. UPRS Sodba II U 104/2016-25 Upravno sodišče Upravni oddelek 11.04.2018 koncesija - izvajalec gospodarske javne službe - merila za izbor koncesionarja - ekonomsko najugodnejša ponudba V primeru, ko nihče od ponudnikov ponudbene cene, ki je bila ključno merilo pri izboru koncesionarja, ne izračuna pravilno oziroma v primeru, ko pravilnosti izračuna (tudi po pozivu za dodatno pojasnilo) ni mogoče preizkusiti, koncedent ne sme izbrati nobenega od ponudnikov, pač pa mora postopek izbire končati (59. člen ZJZP) in bodisi ponoviti javni razpis za podelitev koncesije bodisi se odločiti za katero od drugih možnih oblik zagotavljanja javne službe, ki so na voljo po 6. členu ZGJS. UPRS Sodba II U 580/2017-21 Upravno sodišče Upravni oddelek 18.04.2018 denacionalizacija - upravičenec do denacionalizacije - FIP - pravica do odškodnine od tuje države Na podlagi izključitvenega razloga iz drugega odstavka 10. člena ZDen je mogoče denacionalizacijo odreči le osebi, ki je od tuje države imela pravico dobiti odškodnino za premoženje, katerega denacionalizacijo ta oseba uveljavlja. Iz tega razloga je glede na določbe FIP in njegovih izvedbenih predpisov pomembno, za katere vrste premoženja se je Republika Avstrija odločila izplačati odškodnino. VSRS Sodba II Ips 315/2016 Vrhovno sodišče Civilni oddelek 20.07.2017 privatizacija stanovanj - pridobitev lastninske pravice - pojem stanovanja - preureditev podstrešja v stanovanje - poslovni objekt - originarna pridobitev lastninske pravice - analogija - načelo enakosti pred zakonom Tožnika sicer nista preuredila podstrešja stanovanjske hiše, temveč podstrešje brusilnice tožnikovega delodajalca. Vendar ta okoliščina ni bistvena. Položaj tožnikov je namreč v vseh bistvenih prvinah, ki opredeljujejo zakonodajalčev namen privatizacije stanovanj po prvem odstavku 116. člena SZ, enak tistim, ki tvorijo zakonski dejanski stan prvega odstavka 116. člena SZ.
Ker za razlikovanje na podlagi dejstva, ali je bilo stanovanje zgrajeno v stanovanjski hiši ali na podstrešju proizvodnega obrata, ni videti razumnih in iz narave stvari izhajajočih razlogov, načelo enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave RS) zahteva uporabo argumenta analogije. Ne samo na namenu zakonodajalca utemeljen razlagalni argument analogije, tudi ustavni razlogi zapovedujejo, da morata biti zaradi bistveno podobnega dejanskega položaja tožnika v enakem pravnem položaju kot vsi, ki so si stanovanjsko vprašanje razrešili s preureditvijo skupnih prostorov v stanovanjski... VSRS Sklep I Up 142/2017 Vrhovno sodišče Upravni oddelek 05.07.2017 pritožba - stvarna pristojnost - socialnovarstveni prejemki - plačilo storitev za institucionalno varstvo Ker v spornem razmerju ne gre za vprašanje pravic ali obveznosti iz sistema socialne varnosti, kot socialni spor opredeljuje 58. člen ZDSS-1, ne gre za socialni spor na področju socialnih prejemkov iz 5. točke prvega odstavka 7. člena ZDSS-1. VSRS Sodba VIII Ips 109/2017 Vrhovno sodišče Delovno-socialni oddelek 25.10.2017 starostna pokojnina - predčasna pokojnina - znižanje pokojnine - prostovoljno zavarovanje Tožeča stranka ob vložitvi zahteve ni izpolnjevala pogoja za priznanje pravice do starostne pokojnine, saj ni dopolnila 40 let pokojninske dobe brez dokupa.
Tožeča stranka v obdobju od 1. 8. 1977 do 30. 12. 1982 ni bila obvezno zavarovana, prav tako v tem času tudi ni bila v delovnem razmerju. Zato gre v tem primeru za zavarovalno dobo, dopolnjeno po prenehanju obveznega zavarovanja, za katerega je prostovoljno plačala prispevke. Navedena doba se zato upošteva pri izpolnjevanju splošnih pogojev za upokojitev in pri odmeri pokojnine, ne pa tudi v primerih, ko je starostna pokojnina utemeljena z aktivnim 40 - letnim delom. VSRS Sodba II Ips 81/2017 Vrhovno sodišče Civilni oddelek 05.10.2017 privatizacija stanovanj - stanovanjska pravica - pravica do odkupa stanovanja - zahteva za odkup stanovanja - odkupno upravičenje - prekluzivni rok - rok za uveljavljanje pravice do odkupa - prodajna pogodba - dolžnost sklenitve pogodbe - kontrahirna dolžnost - opcija - oblikovalna pravica - denacionalizacijski postopek - začasna prepoved razpolaganja s premoženjem, ki je predmet denacionalizacije - zavrnitev zahteve za denacionalizacijo - smrt imetnika stanovanjske pravice - dedovanje pravice do odkupa stanovanja - enakopravnost dedičev - dopuščena revizija V obravnavani zadevi pa je imetnik stanovanjske pravice, A. A., umrl še pred pravnomočnim zaključkom denacionalizacijskega postopka, torej pred uresničitvijo opcijskega predpogoja. Ker se opcijski predpogoj (kot odložni pogoj) ni uresničil, tudi opcijska izjava (zahteva za odkup z dne 30. 10. 1991) ni imela pravnih učinkov. Za razliko od imetnice stanovanjske pravice v zadevi št. II Ips 204/97, ki je bila ob smrti nosilka premoženjske pravice do odkupa stanovanja, ker je, kar je kot nosilni razlog navedeno v predzadnjem odstavku sodbe št. II Ips 204/97, "[...] že pred njeno smrtjo nastopila dolžnost tožene stranke prodati sporno stanovanje", on ob svoji smrti ni imel podedljive pravice do odkupa stanovanja. Zato je tudi njegova soproga in za njo tožnica nista mogli podedovati. Pridobiti bi jo morali izvirno. Za to sta imeli na voljo rešitev, predvideno v 123. členu v povezavi s 147. členom SZ.
V primerjavi s tistimi imetniki stanovanjske pravice, kjer denacionalizacijskega... VSRS Sklep II Ips 140/2017 Vrhovno sodišče Civilni oddelek 30.11.2017 vrnitev zaplenjenega premoženja - aktivna legitimacija - pravno nasledstvo - dedno upravičenje - zakonito dedovanje - dedni red - krog zakonitih dedičev - obseg zapuščine - začasni skrbnik denacionaliziranega premoženja - nedokončana etažna lastnina - podržavljenje - zaplemba nepremičnine - nepremičnina v solastnini - solastninska pravica na nerazdeljeni stvari (idealni del) - vzpostavitev etažne lastnine Nepremičnina "nerazdeljeni posamezni deli" predstavlja zgolj začasno ureditev do vzpostavitve etažne lastnine v postopku po ZVEtL. Revidentka zato drugostopenjskemu sodišču neutemeljeno očita, da izračunanih deležev ni utemeljilo v razmerju do danes vpisanih solastniških deležev, oziroma, da ni ugotovilo, kaj v naravi predstavlja delež 51/54 nerazdeljenega posameznega dela z identifikacijsko številko 900. Gre namreč le za provizoričen delež na fiktivni nepremičnini, ki bo po vzpostavitvi etažne lastnine prenehala obstajati (bo izbrisana iz zemljiške knjige).
