<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

UPRS Sodba I U 976/2018-12

Sodišče:Upravno sodišče
Oddelek:Upravni oddelek
ECLI:ECLI:SI:UPRS:2020:I.U.976.2018.12
Evidenčna številka:UP00038096
Datum odločbe:07.05.2020
Senat, sodnik posameznik:mag. Miriam Temlin Krivic (preds.), mag. Mira Dobravec Jalen (poroč.), Petra Hočevar
Področje:STAVBNA ZEMLJIŠČA
Institut:stavbno zemljišče - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - register nepremičnin - podatki iz uradne evidence

Jedro

Organ je upošteval podatke, ki izhajajo iz registra nepremičnin (v nadaljevanju REN). To pomeni, da je prvostopenjskemu organu treba pritrditi, da je v izpodbijani odločbi pravilno upošteval stanovanjsko površino 340,60 m2 kot podatek iz REN; taka uporaba je (bila) predpisana v prvem odstavku 218.c člena ZGO-1.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Finančna uprava Republike Slovenije (v nadaljevanju prvostopenjski organ) je z izpodbijano odločbo tožniku kot zavezancu odmerila nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča na območju Občine A. za leto 2017 v višini 183,46 EUR. Iz obrazložitve odločbe izhaja, da se nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča plačuje v skladu z določilom 58. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (v nadaljevanju ZSZ/84) ter da je na podlagi 218. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1) občinski svet Občine A. predpisal in ustrezno razdelal z Odlokom o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljevanju Odlok NUSZ) nadaljnje pogoje in merila. Tožniku se je višina nadomestila določila z upoštevanjem metode točkovanja, določene z Odlokom NUSZ, ob upoštevanju vrednosti točke za leto 2017, ki znaša 0,00189 EUR/m2, ter od stanovanjske površine 340,60 m2.

2. Ministrstvo za finance (drugostopenjski organ) je z odločbo z dne 21. 3. 2018 zavrnilo tožnikovo pritožbo zoper izpodbijano prvostopenjsko odločbo. Drugostopenjski organ je kot neutemeljeno zavrnil tožnikovo navedbo, da ni bila upoštevana pravilna površina stanovanjskih prostorov, kajti po podatkih REN znaša površina dela stavbe na naslovu ..., ki je v naravi stanovanje v samostoječi stavbi, 360 m2, s tem da ta površina zajema tudi površino odprtega balkona v izmeri 19,40 m2, tako da znaša neto tlorisna površina za odmero, brez odprtega balkona, 340,60 m2, kar je površina, navedena v izreku izpodbijane prvostopenjske odločbe.

3. Tožnik v tožbi navaja, da je že v letu 2015 Geodetska pisarna Črnomelj spreminjala podatke v REN za stanovanjsko hišo – objekt na naslovu ...; iz dveh etaž so spremenili v tri etaže. Podstrešje so spremenili v etažo in tako iz 265,40 m2, za katere se je v preteklosti do leta 2015 plačevalo nadomestilo, prišli v letu 2016 na 340,6 m2. Vendar to ne predstavlja površine, za katero se po zakonu mora plačevati nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. Po pritožbi na odločbo za plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2016 je bil tožnik v odločbi z dne 8. 9. 2017 napoten, da podatke uredi pri geodetskem organu. Tako je na Geodetsko pisarno Črnomelj 11. 10. 2017 in 18. 10. 2017 vložil vse potrebne podatke na izpolnjenih predpisanih obrazcih. Priložil je tudi slikovno gradivo o podstrešju in izjavo o namembnosti uporabe podstrešja; podstrešje je namenjeno in se uporablja samo za vzdrževanje strehe, kar je razvidno tudi iz fotografij. Na tej podlagi so bili v REN ponovno vpisani dejanski – resnični podatki: dve etaži s površino 254,40 m2. V obvestilu geodetskega organa z dne 27. 3. 2018 pa je bil tožnik obveščen o ponovnem spreminjanju podatkov iz dveh v tri etaže, in s tem o povečanju površine stavbe. Kar pa je z vidika Zakona o stavbnih zemljiščih sporno; podstrešni prostor v stavbah, ki je namenjen samo za vzdrževanje strešne konstrukcije, se ne glede na višino ne šteje kot samostojna etaža.

Dne 17. 4. 2018 je bil tožnik osebno pri geodetskem organu in je zahteval pojasnila o spremembah v REN, vendar ustreznega odgovora ni dobil. Tožnik tudi ni dobil zahtevanega izpisa o stanju objekta med 18. 10. 2017 in 27. 3. 2018; to nedvomno dokazuje, da so podatke nezakonito spreminjali. Tožnik vztraja, da je ne glede na število etaž v izpodbijani odločbi nepravilno upoštevan podatek o površini za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Zajeta je namreč tudi površina podstrešja 75,2 m2, kar ni stanovanjski prostor in po Zakonu o stavbnih zemljiščih za to površino ni dopustna odmera nadomestila. V dokazne namene se tožnik sklicuje na odmerne odločbe, obrazec s podatki o stavbi, vložen pri geodetskem organu 11. 10. 2017, na obvestilo geodetskega organa z dne 27. 3. 2018, na slike podstrešja v stavbi in izpise podatkov za stavbe z dne 22. 9. 2010 in 7. 9. 2017.

4. Toženka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe ter vztraja pri razlogih iz obrazložitev upravnih odločb. Sodišču predlaga, naj tožbo kot neutemeljeno zavrne.

5. Tožba ni utemeljena.

6. V obravnavani zadevi je sporna stanovanjska površina, upoštevana pri odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča tožniku od stanovanjskih prostorov na ... za leto 2017. Upoštevana je bila stanovanjska površina v izmeri 340,60 m2, tožnik pa meni, da bi morala biti upoštevana površina v izmeri 265,40 m2, brez podstrešja.

7. V času izdaje izpodbijane odločbe je bila obveznost plačila NUSZ določena v VI. poglavju Zakona o stavbnih zemljiščih (v nadaljevanju ZSZ/84), ki se je v tem delu uporabljal v skladu s prvo alinejo prvega odstavka 56. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (v nadaljevanju ZSZ/97) in v skladu s 5. točko prvega odstavka 179. člena Zakona o urejanju prostora (v nadaljevanju ZUreP-1), s tem da je ta zakon v 180. členu določil še, da se nadomestilo odmerja samo za tista stavbna zemljišča, ki jih kot taka določa zakon, ki ureja graditev objektov. V tem smislu je Zakon o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1) v določbah 218. člena (med drugim) natančneje opredelil zazidana in nezazidana stavbna zemljišča, za katera se lahko odmeri NUSZ, v določbah člena 218.c pa (med drugim) pridobivanje podatkov za odmero nadomestila za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča.

8. Po drugem odstavku 60. člena ZSZ/84 se NUSZ plačuje od stanovanjske oziroma poslovne površine. Po tretjem odstavku tega člena pa je stanovanjska površina čista tlorisna površina sob, predsobe, hodnikov v stanovanju, kuhinje, kopalnice, shrambe in drugih zaprtih prostorov stanovanja ter čista tlorisna površina garaže za osebne avtomobile.

9. Po prvem odstavku 218.c člena ZGO-1 mora občina za namene nadomestila za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča uporabiti podatke, ki so vpisani v kataster stavb kot katastrski ali registrski podatki v skladu predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin, lahko pa uporabi tudi podatke katastra stavb, ki so prevzeti iz drugih evidenc.

10. V obravnavani zadevi je organ upošteval podatke, ki izhajajo iz registra nepremičnin (v nadaljevanju REN).1 Da upoštevana stanovanjska površina 340,60 m2 izhaja iz REN, v zadevi ni niti sporno. To pa pomeni, da je prvostopenjskemu organu treba pritrditi, da je v izpodbijani odločbi pravilno upošteval stanovanjsko površino 340,60 m2 kot podatek iz REN; taka uporaba pa je (bila), kot že navedeno, predpisana v prvem odstavku 218.c člena ZGO-12.

11. Tožnik sicer navaja, da je v REN stanovanjska površina v izmeri 340,60 m2 v treh etažah evidentirana šele od leta 2016 in da je v mesecu oktobru 2017 pri geodetskem organu pričel v REN urejati spremembo stanovanjske površine na 254,40 m2 v dveh etažah, kar mu je najprej uspelo doseči, nato pa je bil z obvestilom geodetskega organa z dne 27. 3. 2018 obveščen o ponovnem spreminjanju podatkov, tako da so ponovno vpisane tri etaže, s čemer se je povečala tudi stanovanjska površina. Po tožnikovem mnenju v REN vpisani podatek o stanovanjski površini ne ustreza dejanskemu stanju, saj se podstrešni prostor, ki namenjen samo vzdrževanju strešne konstrukcije, ne more šteti kot samostojna etaža, poleg tega pa upoštevanje podstrešnega prostora pri odmeri NUSZ po njegovem mnenju tudi ni skladno z ZSZ/84.

12. Po presoji sodišča so tožbene navedbe neutemeljene. Kot že navedeno se po prvem odstavku 218.c člena ZGO-1 upoštevajo pri odmeri NUSZ podatki REN. Evidentirani v REN pa so, in so bili tudi v času izdaje izpodbijane odločbe, podatki o stanovanjski površini v treh etažah. Po prvem odstavku 100. člena Zakona o evidentiranju nepremičnin (v nadaljevanju ZEN) se v REN prevzemajo podatki iz zemljiškega katastra, katastra stavb, zemljiške knjige, registra prostorskih enot, centralnega registra prebivalstva in poslovnega registra Slovenije, iz zbirk podatkov samoupravnih lokalnih skupnosti ter iz javnih in drugih zbirk podatkov (matične zbirke podatkov). Po 2. točki prvega odstavka 98. člena ZEN se v REN o stavbah in delih stavb vodijo podatki iz katastra stavb, na podlagi tretjega odstavka tega člena pa so podrobnejši podatki o stavbah in delih stavb, ki se vodijo, določeni v Pravilniku o vpisih stavb v kataster stavb. V tem pravilniku so tako določbe, ki še dopolnjujejo določbe ZEN o podatkih, ki se vodijo v katastru stavb (glede določitve površine stavbe ali dela stavbe je to 78. člen ZEN, glede vpisa stavbe v kataster stavb 81. člen, glede spreminjanja podatkov v katastru stavb 85. do 95. člen). V Pravilniku o vpisih stavb v kataster stavb so tako natančnejše določbe o določitvi površine stavb in delov stavb vsebovane v 2. členu, o vsebini elaborata za vpis stavbe v kataster stavb in za spremembe podatkov katastru stavb v 10. in naslednjih členih, itd.. Glede na to je torej spremembo (morebitno nepravilnih) podatkov v REN mogoče uveljaviti preko postopka za vpis podatkov o stavbi ali delih stavb v kataster stavb (ali spremembe podatkov v katastru stavb). Takega postopka pa se tožnik po podatkih spisa ni poslužil, niti tega ne zatrjuje v tožbi.

13. Stanovanjsko površino, od katere se plačuje nadomestilo, določa ZSZ/84 v drugem odstavku 60. člena (ki ga je sodišče povzelo v 8. točki obrazložitve te sodbe). Med druge zaprte prostore stanovanja bi mogli soditi tudi podstrešni prostori. Za obravnavano zadevo relevantni Odlok NUSZ (Uradni list RS, št. 124/2004 in nasl.), na katerega se sklicuje izpodbijana prvostopenjska odločba, pa v 8. členu z zakonskim besedilom skladno določa, da se nadomestilo od gradbenih parcel plačuje tako, da se skladno s standardom SIST ISO 9836 upošteva stanovanjske površine, v katere spada čista tlorisna površina sob, predsob, hodnikov v stanovanju, kuhinje, kopalnice, shrambe in drugih zaprtih prostorov (kleti, kotlarne, delavnice za prosti čas, kabineti ipd.) ter čista tlorisna površina garaže za osebne avtomobile. Glede na to tožnik po presoji sodišča brez podlage zatrjuje, da bi podstrešni prostori po zakonu ne mogli biti upoštevani pri odmeri NUSZ. Kot je sodišče že navedlo, pa se zaradi po njegovem mnenju nepravilnih podatkov o stanovanjski stavbi oziroma stanovanjski površini v REN tožnik lahko posluži postopka vpisa stavbe v kataster stavb.

14. Ker so po presoji sodišča tožbene navedbe neutemeljene, sodišče pa tudi ni ugotovilo kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 37. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1), je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

15. Sodišče je odločilo brez glavne obravnave, na seji, na podlagi druge alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1. Tožnik je namreč predlagal zgolj dokaze, s katerimi bi dokazoval, da pri odmeri NUSZ za leto 2017 upoštevana stanovanjska površina ni pravilna, čeprav gre za podatek iz REN. Nepravilnega upoštevanja stanovanjske površine v postopku za odmero NUSZ oziroma v postopku sodnega preizkusa odmerne odločbe ni mogoče dokazovati s fotografijami spornih podstrešnih prostorov, saj so po navedenem v sodbi relevantni podatki REN, vpisani v obdobju, za katero se NUSZ odmerja oziroma v času izdaje odmerne odločbe (24. 4. 2017), zato tožnik zatrjevanega nepravilnega upoštevanja stanovanjske površine tudi ne more dokazovati z izpisom podatkov iz REN za predmetno stavbo iz leta 2010. Ker so relevantni podatki REN po stanju v času odmere NUSZ, tožnik ne more uspeti niti z izkazovanjem naknadnega urejanja spremembe vpisa podatkov v REN, s katerim pa tudi ni bil uspešen.

-------------------------------
1 Register nepremičnin je večnamenska zbirka podatkov o nepremičninah na območju Republike Slovenije, ki se vzpostavi in vodi zaradi zagotavljanja podatkov, ki odražajo dejansko stanje nepremičnin v naravi; v registru nepremičnin se določijo nepremičnine in evidentirajo podatki o dejanskem stanju teh nepremičnin (96. člen Zakona o evidentiranju nepremičnin).
2 Tako tudi novejša sodna praksa, npr. sodbi I U 2654/2017 z dne 18. 4. 2019, I U 881/2018 z dne 19. 3. 2019


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o stavbnih zemljiščih (1984) - ZSZ - člen 56, 56/1, 56/1-1, 60, 60/2, 60/3
Zakon o urejanju prostora (2002) - ZUreP-1 - člen 179, 179/1, 179/1-5, 180
Zakon o graditvi objektov (2002) - ZGO-1 - člen 218c, 218c/1

Podzakonski akti / Vsi drugi akti
Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (2000) - člen 8

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
26.11.2020

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDQxNTg2