<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

UPRS Sodba II U 166/2018-16

Sodišče:Upravno sodišče
Oddelek:Upravni oddelek
ECLI:ECLI:SI:UPRS:2020:II.U.166.2018.16
Evidenčna številka:UP00036899
Datum odločbe:14.05.2020
Senat, sodnik posameznik:Andrej Orel (preds.), Lea Chiabai (poroč.), Valentina Rustja
Področje:STAVBNA ZEMLJIŠČA
Institut:nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila - komunalna opremljenost zemljišč - namembnost zemljišča - dejanska uporaba zemljišča - podatki o lastništvu nepremičnin - pridobivanje podatkov iz uradnih evidenc

Jedro

Podlaga za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča je opredelitev nepremičnine za stavbno zemljišče v občinskih prostorskih aktih, njena komunalna opremljenost (oziroma možnost doseči tako opremljenost) in podatki iz zemljiškega katastra, zato njena dejanska uporaba ni bistvena. Uporaba, delitev in razpolaganje z nepremičnino v preteklosti na odločitev sodišča nima vpliva, prav tako vprašanje spremembe parcelnih meja, njihovo združevanje in razdruževanje, ki je v domeni pristojnih geodetskih organov.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Finančna uprava Republike Slovenije (v nadaljevanju FURS ali prvostopenjski organ) je tožnici A.A. izdala odločbo, št. DT4224-1159/2017-001751-1-10-130-09 z dne 11. 9. 2017, s katero ji je odmerila nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča na območju Občine ... za leto 2017 za parc. št. 1/1 k.o. .... Določila je, da mora tožnica odmerjeni znesek nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča plačati na predhodni podračun Občine ... v roku 30 dni po prejemu odločbe, v primeru zamude z zamudnimi obrestmi, uvedena pa bo davčna izvršba. Določila je še, da pritožba zoper odločitev ne zadrži izvršitve ter da ji posebni stroški v postopku niso nastali. V obrazložitvi svoje odločitve je FURS pojasnila, da se nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča v skladu z določbo 58. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (v nadaljevanju ZSZ/84) plačuje na območju mest in naselij mestnega značaja, na območjih, ki so določena za stanovanjsko in drugo kompleksno graditev, na območjih, za katera je bil sprejet prostorski izvedbeni načrt in na drugih območjih, ki so opremljena z vodovodnim in električnim omrežjem. Pogoje in merila za odmero nadomestila je Občinski svet Občine ... določil z Odlokom o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča na območju Občine ... (v nadaljevanju Odlok). V nadaljevanju obrazložitve FURS na podlagi navedenih predpisov pojasnjuje podlage in izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča ter način plačila.

2. Opisana odločba o odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča z dne 11. 9. 2017 je bila po tožničini pritožbi s sklepom FURS, št. DT 4224-11163/2017-5 (10-130-07) z dne 19. 10. 2017, spremenjena s tem, da se ji je nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča namesto za prej navedeno nepremičnino odmerilo za njen solastni delež do ½ nepremičnine s parc. št. 911/1 k.o. ... v znesku 10,07 EUR. V sklepu je FURS pojasnila, da je pri zapisu nepremičnine, ki je v solasti tožnice, prišlo do očitne napake in jo zato s sklepom popravlja, medtem ko ostalo besedilo odločbe ostaja nespremenjeno v veljavi.

3. FURS je odločbo o odmeri nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2017 izdala tudi B.B., in sicer mu z odločbo, št. DT4224-1159/2017-001753-1-10-130-09 z dne 11. 9. 2017, odmerila nadomestilo za stanovanjsko hišo ... in, enako kot tožnici, za nepremičnino s parc. št. 1/1 k.o. ..., odločitev pa tudi obrazložila na enak način. Po tožnikovi pritožbi je bila ta odločba s sklepom FURS, št. DT 4224-11161/2017-4 (10-130-07) z dne 18. 11. 2017, zaradi napake v navedbi parc. št. enako kot za tožnico popravljena tako, da se mu je nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (poleg nadomestila za stanovanjsko hišo) namesto za parc. št. 1/1 k.o. ... odmerilo za njegov solastni delež do ½ nepremičnine s parc. št. 911/1 te k.o., in to v enaki višini kot tožnici.

4. Tožnika sta zoper obe odločbi vložila eno pritožbo, in sicer sta izpodbijala odločbi o odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v zvezi s sklepoma o popravi pomot v delu glede odmere nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča s parc. št. 911/1 k.o. .... Ministrstvo za finance, Direktorat za sistem davčnih, carinskih in drugih javnih prihodkov, Sektor za upravni postopek na II. stopnji s področja carinskih in davčnih zadev (v nadaljevanju drugostopenjski organ) je o njuni pritožbi odločilo z odločbama, št. DT 499-13-768/2017-3 z dne 20. 4. 2018 (A.A.) in št. DT 499-13-770/2017-3 z dne 20. 4. 2018 (B.B.), in jo zavrnilo. Svojo odločitev je v obeh odločbah drugostopenjski organ utemeljil na enak način. Izhajal je iz določb ZSZ/84, ki urejajo odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča ter ugotovil, da izpodbijani odločbi temeljita na določilih Odloka. FURS je po tem, ko sta tožnika vložila pritožbo zoper izpodbijani odločbi, zaprosil Občino ..., da se opredeli do njunih pritožbenih navedb. Ta je v dopisu z dne 5. 10. 2017 pojasnila, da je parc. št. 911/1 k.o. ... na podlagi Prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občina ... za obdobje 1986-2000, Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine ... za območje Občine ... in Odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za območje Občine ... opredeljena kot nezazidano stavbno zemljišče, namenjeno gradnji objekta. Zemljišče je možno priključiti na električno in vodovodno omrežje, ima zagotovljen odvoz odpadkov in zagotovljen dostop po kategorizirani regionalni cesti. Kanalizacijsko omrežje ni zgrajeno, dovoljena pa je gradnja greznic ali malih čistilnih naprav. Dopisu je občina priložila tudi potrdila upravljavcev komunalne infrastrukture. Z dopisom Občine ... je FURS seznanila tožnika, ki sta v odgovoru navedla razloge, ki po njunem mnenju kažejo, da parcela ne more biti predmet odmere nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Po tem, ko je bila ta vloga posredovana občini, je ta navedla, da ostaja njeno stališče nespremenjeno.

5. Drugostopenjski organ pojasnjuje, da davčni organ v skladu z določbo 404. člena Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2) izda odločbo o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča po uradni dolžnosti na podlagi podatkov, ki mu jih posredujejo občine. Območje, za katerega se plačuje to nadomestilo, določi občina s svojim predpisom, lahko pa se odmerja le za komunalno opremljeno zemljišče. Pogoji, po katerih se zemljišče šteje za komunalno opremljeno, so določeni v 218. členu Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1). Drugostopenjski organ na tej podlagi ugotavlja, da je FURS izpodbijani odločbi izdal v skladu z navedenimi materialnimi predpisi, saj parc. št. 911/1 k.o. ... izpolnjuje vse kriterije in merila iz ZGO-1 glede komunalne opremljenosti zemljišča. To pa pomeni, da so pogoji za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča izpolnjeni. Razlogi, ki jih tožnika navajata v pritožbi, ne morejo vplivati na drugačno odločitev, saj nista uspela dokazati, da nepremičnina ne bi izpolnjevala pogojev, da se lahko šteje za nezazidano stavbno zemljišče. Glede njunega ugovora, da je na nepremičnini sadovnjak, drugostopenjski organ pojasnjuje, da dejanska uporaba zemljišča v druge namene ne vpliva na odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Občinski prostorski akt namreč opredeljuje dejansko rabo prostora, za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča pa je bistveno, da izpolnjuje vse predpisane pogoje, ne glede na to, za kaj se uporablja.

6. Tožnika sta zoper odločbi FURS o odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča vložila eno tožbo. Pojasnjujeta, da sta to storila kot solastnika nepremičnine s parc. št. 911/1 k.o. .... V upravnem spisu so vse priloge, ki sta jih vložila s pritožbo zoper drugostopenjski odločbi in se nanje sklicujeta ter jih zato tožbi ponovno ne prilagata. Sodišče naj pri odločanju kot del njunih tožbenih navedb tudi upošteva vse, kar sta navedla v pritožbi zoper prvostopenjski odločbi. Menita, da je tožena stranka odločila pristransko in arbitrarno v korist Občine ..., ni pa upoštevala dokazov, ki sta jih predložila, kot tudi ne njunega opisa o stanju v naravi. Prav tako ni upoštevala, da je parc. št. 911/1 k.o. ... okrnjena, in to od takrat, ko je bil del te parcele v letu 1985 prodan sosedu C.C.. Preostanek njune parcele ni več primeren za gradbeno parcelo, kar bi morala tožena stranka upoštevati pri odločanju, in to tako, da bi se preostali del sporne parcele priključil k parc. št. 910 k.o. .... Predvideno je namreč bilo, da se bosta parc. št. 910 in 911/1 k.o. ... šteli kot ena parcela, ki se bo uporabljala kot sadovnjak in vrt za družino. Pred letom 1955 je obstajala ena sama parcela, nato pa je bila v tem letu opravljena nova izmera, saj se je takrat davek plačeval glede na kakovost zemljišča in njegovo namembnost. Na parc. št. 910 in 911 k.o. ... je v letu 1955 živela družina .... Parc. št. 910 te k.o. je takrat obsegala dvorišče s poslopji in hišo v izmeri 6,60 arov, parc. št. 911 pa sadovnjak v izmeri 11,09 arov. Ob parcelah je peljala cesta, ki se je nato dvakrat širila, in sicer v letu 1975 in v letu 1992, ko se je tudi asfaltirala. Takrat sta se parceli zmanjšali za širino 2 m, in to v dolžini 20 m. V letu 1985 je bil del sporne parcele prodan C.C.. Občina ... zavaja, ko navaja, da naj bi bila njegova hiša od parcelne meje oddaljena 5 m. Bila je oddaljena le 0,70 m, enako tudi stavba za kmetijsko dejavnost v lasti D.D..

7. Iz mapne kopije, ki jo prilagata, je razvidno, da sporna parcela ni več površinsko tako velika, kot je bila v letu 1955. Napačno je prikazana širše kot parcela C.C.. To, da sta parceli enako široki, kažejo fotografije, ki jih prilagata, hkrati pa kažejo, da je na njuni parceli v naravi del državne ceste. Njuna parc. št. 911/1 k.o. ... je za 155 m2 manjša, kot se prikazuje v dokumentih, in meri le 527 m2, kar pa ni njuna krivda, pač pa je posledica širitve ceste, ki je bila izvedena takrat, ko še nista bila lastnika sporne nepremičnine. Sklepata, da takrat odmera ni bila izvedena. Prav tako tudi nista sklepala pogodbe z C.C., pač pa jo je sklenila njuna ostarela teta. Zato ne vesta, kdo je takrat opravil razmejitev parcel. Občinski prostorski plan je celotno območje zajel kot gradbeno območje, četudi se ne spomnita, da bi ju kdo obvestil, da je sporna parcela postala gradbena parcela. O tem namreč nimata nobene dokumentacije, prav tako o tem niti nista razmišljala, saj je bila parcela ob prodaji dela parcele C.C. tudi razdeljena in sta jo kot tako podedovala v letu 1993. Če bi to vedela, bi sporno parcelo skušala pripojiti k parc. št 910 k.o. ..., torej k parceli dvorišča, saj bi lahko le skupaj tvorili gradbeno parcelo za potrebe gospodinjstva. Na parc. št. 910 k.o. ... je gospodarski objekt, ki ga potrebujeta za kmetijsko dejavnosti in od te parcele ne plačujeta nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. To se sicer plačuje glede na tlorisne površine objekta. Sklicujeta se na 1. točko 4. člena Odloka, v katerem je določeno, da se za zazidljive parcele, katerih največja širina ne presega 10 m, ne plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. Glede na zahtevane odmike od parcelnih meja, bi lahko na sporni parceli postavila le objekt za kmetijsko dejavnost, in sicer skedenj za shranjevanje strojev, od katerega pa se nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča ne plačuje. Parcelo tudi že sedaj koristita za spravilo strojev in naprav. Iz fotografij je razvidno, da na sporni parceli ni mogoče graditi samostojnega gospodinjstva, torej lastne hiše, vse ob upoštevanju zahtevanih odmikov od parcelnih mej. Na parceli tudi ni priključka na vodovod ali vodnjaka in so zato podatki občine o tem zavajajoči. Parc. št. 911 k.o. ... je imela smisel za samostojno gradnjo takrat, ko je bila celovita, torej ko je bil njen sestavni del tudi parc. št. 911/2 te k.o., ki je bila prodan C.C.. Predlagata, naj se ugotovi, da po prodaji dela parc. št. 911 k.o. ... preostala parc. št. 911/1 te k.o. spada k parc. št. 910 k.o. ... in da od nje ni več treba plačevati nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, saj na njej stoji gospodarski objekt za kmetijsko dejavnost. Po sporni parceli je speljan dovoz na dvorišče na parc. št. 910 k.o. ..., ki se uporablja za kmetijsko dejavnost skupaj z obstoječim objektom. Sprašujeta se, kdo jima bo potem dovolil dostop, kolikor bi se na sporni parceli gradilo.

8. Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča jima je bilo odmerjeno kot da je sporna parcela stanovanjska površina, četudi takšne opredelitve za zazidljive gradbene parcele v Odloku ni. Sodišču smiselno predlagata, naj izpodbijani odločbi odpravi, obenem pa naj sproži postopek za združitev parc. št. 911/1 in parc. št. 910 k.o. ..., na račun države pa naj se opravi ponovna izmera teh parcel, saj je bilo veliko zemljišča izgubljenega na račun širjenja cesta.

9. Tožena stranka, ki je sodišču predložila upravne spise, na tožbo po vsebini ni odgovorila.

10. V pripravljalni vlogi z dne 27. 8. 2018 tožnika navajata, da tožena stranka nima poguma, da bi priznala napako, četudi sta jo seznanila z vsemi okoliščinami zadeve in o tem predložila dokaze. Dobila sta le odgovor, da dokončne odločbe ni mogoče spreminjati, vendar pa menita, da bi bilo vendarle objektivno, da bi jima priznali, da je bila storjena napaka. Kakšno je stanje sporne parcele, sta dokazala s fotografijami, še boljše pa bi bilo zadevo videti v naravi.

11. V nadaljnji pripravljalni vlogi z dne 6. 5. 2019 sta tožnika sodišču predložila dokumente, s katerimi dokazujeta, da je parc. št. 911/1 k.o. ... površinsko manjša kot je bila prikazana v izpodbijani odločbi. Po odmeri v letu 2018 namreč sedaj meri 400 m2 in ne več 694 m2. Taka je bila njena površina tudi v letu 2016 in 2017, zmanjšana pa je bila že v sedemdesetih letih ob širitvi državne ceste. Ustrezno je manjša tudi njuna parc. št. 910 k.o. ..., saj ta namesto 581 m2 meri 331 m2. Niti ena niti druga parcela ne ustrezata velikosti za gradbeno parcelo in lahko služita le za kmetijsko dejavnost, kot se tudi dejansko uporabljata. Zmanjšana je tudi vrednost obeh parcel, četudi to, koliko dejansko znaša njuna vrednost, ne vesta in lahko o tem le ugibata. Dodajata še, da je do prve parcelacije prišlo v letu 1955, saj se je takrat plačeval davek od zemljišča glede na kvaliteto zemlje in kulture na njej. Nekoč enovita parcela je bila razdeljena, saj je bil na njej tudi sadovnjak, davek zanj pa je bil takrat večji. Za dvorišče niso nikoli plačevali davka.

12. V pripravljalni vlogi z dne 13. 10. 2019 tožnika še navajata, da niti občina niti tožena stranka ne nameravata storiti ničesar, da bi ju oprostili plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za nepremičnino, ki ima po novem parc. št. 911/4 k.o. .... To se vidi iz odločb o odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, ki sta ju prejela v letu 2018. Prilagata novo mapno kopijo, ki prikazuje parcele, kot so nastale po novi odmeri. Ponovno poudarjata, da sporna nepremičnina ni primerna za stanovanjsko gradnjo, tako kot to trdi Občina ..., na njej pa niti ni mogoče postaviti greznice, saj je blizu stanovanjska hiša, ki zaenkrat še ni vrisana. Prav tako na parceli ni vodovodnega priključka, pač pa je le na parc. št. 910 k.o. ....

13. Tožba ni utemeljena.

14. Po presoji sodišča je izpodbijana odločitev tožene stranke, torej odmera nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na nezazidano stavbno parc. št. 911/1 k.o. ..., pravilna in zakonita, izhaja iz podatkov v upravnih spisih ter ima oporo v materialnih predpisih, na katere se sklicuje. FURS je v obrazložitvi izpodbijanih odločb pojasnila razloge in pravne podlage za svojo odločitev, to pa je natančneje argumentiral drugostopenjski organ ter se opredelil tudi do pritožbenih navedb tožnikov. Kolikor iz te obrazložitve ne izhaja drugače, sodišče razlogom, ki so navedeni v izpodbijanih, predvsem pa v drugostopenjskih odločbah v celoti sledi in se nanje sklicuje (drugi odstavek 71. člena ZUS-1). V zvezi s tožbenimi ugovori tožnikov pa še dodaja:

15. V obravnavanem primeru ni sporno, da sta tožnika solastnika vsak do ½ nepremičnine s parc. št. 911/1 k.o. ... in tudi ni sporno, da je ta nepremičnina na podlagi Prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občina ... za obdobje 1986-2000, Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine ... za območje Občine ... in Odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za območje Občine ... opredeljena kot nezazidano stavbno zemljišče, namenjeno gradnji objektov. Sporna pa je površina nepremičnine, kot tudi sporno ali jo je, glede na rabo zemljišča, njeno velikost in obliko ter pravila glede odmikov stavb od parcelnih mej dopustno šteti za nezazidano stavbno zemljišče ter zanjo odmeriti nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. Tožnika namreč zatrjujeta, da zemljišče ni komunalno opremljeno in da na njem ni mogoče postaviti objekta, prav tako tudi, da gre za zemljišče, ki bi moralo biti priključeno k nepremičnini s parc. št. 910 k.o. ... (kar pojasnjujeta z opisom delitve nekoč enotne parcele) in da se to zemljišče uporablja kot sadovnjak oziroma za potrebe kmetijskega gospodarstva, torej kot kmetijsko zemljišče. Menita, da bi morala biti zato oproščena plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, obenem pa sodišču predlagata, naj opravi izmero spornega zemljišča ter odloči, da se to pridruži k parc. št. 910 k.o. ....

16. Za uporabo stavbnega zemljišča se plačuje nadomestilo, in sicer na območju mest in naselij mestnega značaja; na območjih, ki so določena za stanovanjsko in drugačno kompleksno graditev; na območjih, za katere je sprejet prostorski izvedbeni načrt in na drugih območjih, ki so opremljena z vodovodnim in električnim omrežjem (prvi in drugi odstavek 58. člena ZSZ/84), to območje pa določi občina (tretji odstavek 58. člena ZSZ/84). Nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča se plačuje od površine nezazidanega stavbnega zemljišča, ki je po prostorskem izvedbenem načrtu določeno za gradnjo oziroma za katero je pristojni organ izdal lokacijsko dovoljenje (prvi odstavek 60. člena ZSZ/84).

17. Zavezanec za plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča plačuje to nadomestilo na podlagi odločbe, ki mu jo izda davčni organ po kraju, kjer leži nepremičnina (403. člen ZDavP-2). Podlaga za odmero sta občinski odlok ter vrednost točke, ki veljata na dan 1. januarja v letu, za katero se odmerja nadomestilo, podatke, potrebne za odmero nadomestila, pa davčnemu organu posreduje občina (404. člen ZDavP-2). Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se plačuje za leto vnaprej, zavezanec pa ga plačuje v obrokih, kot to velja za odmero davka od premoženja, razen če občinski odlok ne določa drugače (405. člen ZDavP-2). Po določbi 218.č člena ZGO-1 občina za namene odmere nadomestila za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča pridobi iz lastnih evidenc podatke o namenski rabi prostora, določene z veljavnimi prostorskimi sestavinami občinskega dolgoročnega plana za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in občinskega srednjeročnega družbenega plana za obdobje od leta 1986 do leta 1990 oziroma občinskim prostorskim planom in veljavnimi izvedbenimi prostorskimi akti; podatke o površini zemljiških parcel, ki so vključene v območja, za katera je občina določila, da se za njih plačuje nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča, pa pridobi brezplačno iz uradnih evidenc zemljiškega katastra. Podatki iz zemljiškega katastra so del podatkov Registra nepremičnin (v nadaljevanju REN), ki je po določbi 96. člena Zakona o evidentiranju nepremičnin (v nadaljevanju ZEN) večnamenska zbirka podatkov o nepremičninah na območju Republike Slovenije, vzpostavi in vodi pa se zaradi zagotavljanja podatkov, ki odražajo dejansko stanje nepremičnin v naravi. V REN se evidentirajo podatki, določeni v prvem odstavku 98. člena ZEN (veljavnega na dan izdaje izpodbijane odločbe), med drugim tudi dejanska raba nepremičnine (8. točka prvega odstavka 98. člena ZEN), pa tudi lastnik nepremičnine, lega in oblika nepremičnine, površina nepremičnine in boniteta zemljišča (2., 6., 7, in 9. točka prvega odstavka 98. člena ZEN). V REN se povzemajo podatki iz zemljiškega katastra, katastra stavb, zemljiške knjige, registra prostorskih enot, centralnega registra prebivalstva, poslovnega registra Slovenije, iz zbirk podatkov samoupravnih lokalnih skupnosti ter iz javnih in drugih zbirk podatkov (100. člen ZEN).

18. Podlaga za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča so torej podatki iz zemljiškega katastra oziroma REN, kar pomeni, da mora davčni organ pri odmeri nadomestila upoštevati te podatke, med drugim tudi podatke o površini nepremičnine. V trenutku, ko sta bili tožnikoma izdani izpodbijani odločbi, je bila v tem katastru površina parc. št. 911/1 k.o. ... 682 m2. Temu, da je bila v teh uradnih evidencah navedena taka površina sporne parcele, tožnika ne oporekata, navajata pa, da naj bi bila dejansko v naravi manjša, ker je bila ob izgradnji regionalne ceste v letih 1975 in 1992 zmanjšana ter da bi morala biti zato opravljena izmera zemljišča na stroške države. Sodišče takemu predlogu tožnikov ni sledilo, saj to ni predmet tega upravnega spora, v katerem se ocenjuje (le) pravilnost in zakonitost izpodbijanih odločb, podlaga za njuno izdajo pa so, kot že povedano, podatki občinskega prostorskega načrta in zemljiškega katastra. Po pravilih ZEN se površina parcele izračunana iz ravninskih koordinat zemljiškokatastrskih točk, ki določajo mejo, ta podatek pa spremeni na zahtevo lastnika (v primeru spremembe parcelne meje ali njene izravnave), brez zahteve lastnika pa takrat, kadar se vpiše v zemljiški kataster na novo urejena ali spremenjena meja (četrti in peti odstavek 19. člena ZEN). V konkretnem primeru je torej tožena stranka ravnala pravilno, ko se je oprla na podatke zemljiškega katastra. Navedbe tožnikov v pripravljalni vlogi z dne 6. 5. 2019, da je bila v letu 2018 opravljena geodetska odmera med sporno parcelo in cesto ter da ugotovitve teh meritev izkazujejo manjšo površino te parcele, za zadevo niso relevantne, saj so pomembni zgolj podatki, ki so bili podlaga za odločitev upravnega organa ob izdaji odločbe in ne podatki, ki so nastali kasneje. Ne glede na to, pa tudi ti podatki trditev tožnikov ne potrjujejo, saj je iz obvestila GURS z dne 9. 9. 2019 razvidno, da je pred določitvijo te meje oziroma parcelacijo znašala površina parc. št. 911/1 k.o. ... 694 m2 (torej celo več, kot je upoštevano v izpodbijanih odločbah), po parcelaciji pa sta iz nje nastali parc. št. 911/3 in 911/4 te k.o. (in ne le parc. št. 911/4, kot navajata) v izmeri 17 m2 in 677 m2, torej v skupno enaki površini kot je bila pred tem. Na podlagi povedanega sodišče zavrača očitek tožnikov, da pri odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za nezazidano parc. št. 911/1 k.o. ... ni bila upoštevala pravilna površina parcele, saj je tožena stranka svojo odločitev v skladu s prej navedenimi zakonskimi odločbami pravilno oprla na podatke zemljiškega katastra, tožnika pa, razen opisa, kako se je parcela delila v preteklosti, kako se je del te parcele prodal ter kako se je gradila državna cesta, nista predložila drugih relevantnih dokazov, ki bi potrjevali njune navedbe o manjši površini parcele (oziroma jih predloženi dokazi celo negirajo). Kolikor pa tožnika menita, da podatki, tudi po novi izmeri, niso točni, imata kot lastnika te parcele pravico, da zahtevata novo geodetsko odmero, ni pa to pristojnost sodišča v tem upravnem sporu, kot to predlagata. Sodišče tudi ni pristojno za odločanje o tem, ali bi se morala nepremičnina s parc. št. 911/1 k.o. ... (oziroma sedaj iz nje nastali parc. št. 911/3 in 911/4 te k.o.) združiti s parc. št. 910 te k.o.. Vprašanje spremembe parcelnih meja, njihovo združevanje in razdruževanje je namreč pristojnost geodetskih organov.

19. Sodišče tudi ne sledi tožnikoma, ki menita, da bi morala biti oproščena plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za nezazidano stavbno parc. št. 911/1 k.o. ... zato, ker po njunem zatrjevanju na zemljišču ni mogoče graditi objekta, ker se uporablja kot kmetijsko zemljišče in ker ni komunalno opremljeno – torej trdita, da sporno zemljišče ni nezazidano stavbno zemljišče, pač pa zemljišče, ki se uporablja kot kmetijsko zemljišče.

20. Po določbi tretjega odstavka 218. člena in 2. alineje prvega odstavka 218.b člena, vse ZGO-1, se za nezazidana stavbna zemljišča štejejo tista zemljišča, za katera je z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da je na njih dopustna gradnja stanovanjskih in poslovnih stavb, če je za njih zagotovljena oskrba s pitno vodo in energijo, odvajanje odplak in odstranjevanje odpadkov ter dostop na javno cesto in če ležijo znotraj območja, za katerega je občina z odlokom o nadomestilu določila, da se plačuje nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča. Na podlagi četrtega odstavka 218.b člena ZGO-1 (v zvezi z odločbo Ustavnega sodišča RS, št. U-I-286/04 z dne 26. 10. 2006) se šteje, da je zagotovljena oskrba s pitno vodo in energijo, odvajanje odplak in odstranjevanje odpadkov ter dostop na javno cesto, če je za območje, na katerem leži parcela, sprejet državni ali občinski lokacijski načrt. Po določbi četrtega odstavka 218.b člena ZGO-1 se torej šteje, da je nezazidano stavbno zemljišče komunalno opremljeno že, če obstaja zgolj možnost priklopa na javno komunalno omrežje. Tako je tudi stališče ustaljene sodne prakse Upravnega sodišča RS (primeroma v sodbah, št. II U 65/2012, III U 376/2014, I U 1616/2015, II U 224/2017, in drugih).

21. Iz listin, ki jih je v postopku pridobil drugostopenjski organ ter sta se o njih tožnika tudi izjavila, izhaja, da je zemljišče s parc. št. 911/1 k.o. ... na podlagi Prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občina ... za obdobje 1986-2000, Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine ... za območje Občine ... in Odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za območje Občine ... opredeljeno kot nezazidano stavbno zemljišče, namenjeno gradnji objekta. Da je zemljišče v teh aktih opredeljeno na opisani način, tožnika ne oporekata. Zemljišče ima dostop iz regionalne ceste ... (potrdilo Občine ... z dne 4. 10. 2017), ima možnost priključitve na javno vodovodno omrežje (dopis B. d.o.o., z dne 26. 9. 2017), ima možnost odstranjevanja mešanih komunalnih odpadkov, mešane embalaže, papirja in stekla (potrdilo A. d.o.o., z dne 15. 3. 2017), ima možnost priključitve na elektroenergetsko omrežje (potrdilo B. d.d. z dne 13. 3. 2017), nima pa možnosti priključitve na kanalizacijsko omrežje (dopis C. d.o.o. z dne 6. 9. 2017), vendar pa je po podatkih Občine ... dovoljena gradnja greznic oziroma malih čistilnih naprav.

22. Tožnika sta v izjavi po prejemu opisanih podatkov, enako pa še v pritožbi in nato v tožbi, zatrjevala, da vseh teh komunalnih priključkov na njuni nepremičnini ni ter da po tej nepremičnini tudi poteka pot do parc. št. 910 k.o. ..., kar po njunem mnenju pomeni, da sporne nepremičnine ni mogoče šteti za nezazidano stavbno zemljišče. Sodišče pojasnjuje, da zagotovljena oskrba s pitno vodo in energijo, odvajanje odplak in odstranjevanje odpadkov ter zagotovljen dostop na javno cesto ne pomeni, da bi morali biti priključki pripeljani neposredno na gradbeno parcelo (enako v več sodbah Upravnega sodišča RS, primeroma št. I U 1616/2015, I U 1673/2013, I U 1887/2013, in drugih), pač pa zadošča, da možnost priklopa na javno komunalno infrastrukturo obstaja. Zmotno je torej stališče tožnikov, da je zahteva po možnosti izvedbe priključkov na komunalno infrastrukturo (in s tem pogoji, da je zemljišče nezazidano stavbno zemljišče) izpolnjena le, če so priključki že zgrajeni na nepremičnini oziroma potekajo preko zemljišča. Možnost priklopa na javno komunalno omrežje, ki ga kot pogoj, da je določeno zemljišče uvrščeno med nezazidana stavbna zemljišča, določa četrti odstavek 218.b člena ZGO-1, namreč pomeni le dejansko možnost izvedbe tega priklopa. Če teh priključkov trenutno na sporni nepremičnini ni, torej to še ne pomeni, da taka možnost ne obstaja – ravno nasprotno, potrdila pristojnih vzdrževalcev komunalne infrastrukture kažejo, da je to v konkretnem primeru mogoče, s tem pa so izpolnjeni pogoji za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Pravna dopustnost priključevanja preko drugega zemljišča in potek poti preko sporne parcele do nepremičnine s parc. št. 910 k.o. ..., na kar opozarjata tožnika, ne vpliva na odmero tega nadomestila, je pa predmet presoje v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja, ko je upravni organ v zvezi z zakonsko zahtevano minimalno komunalno oskrbe objekta dolžan preveriti, ali investitor izkazuje pravico graditi (6. točka prvega odstavka 66. člena ZGO-1).

23. Sodišče tudi ne sledi tožnikoma, ki menita, da jima nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča ne bi smelo biti odmerjeno zato, ker naj na zemljišču ne bi bilo mogoče graditi, in to tako zaradi oblike parcele, kot tudi zaradi oddaljenosti drugih objektov oziroma upoštevanja odmikov od parcelnih mej. Kot je že bilo pojasnjeno, nepremičnina s parc. št. 911/1 k.o. ... je v skladu s prostorskim aktom opredeljena kot stavbno zemljišče. Četudi bi bilo izkazano, da na njej ni mogoče graditi, tega tožena stranka ne more upoštevati, dokler je v veljavi predpis, ki zemljišče umešča med stavbna zemljišča. Tožena stranka torej ne more odločati v nasprotju s prostorskim aktom, po katerem se parcela tožnikov šteje za stavbno zemljišče, pač pa je dolžna ravnati v skladu s predpisi samoupravnih lokalnih skupnosti ne glede na to, ali je gradnja na navedenih zemljiščih mogoča (enako v sodbah Upravnega sodišča RS, št. II U 376/2014, III U 126/2015, III U 130/2016). Iz istega razloga tudi ni pomembno, na kakšen način tožnika nepremičnino uporabljata. Četudi jo uporabljata kot kmetijsko zemljišče oziroma za potrebe kmetijskega gospodarstva, to ne spremeni dejstva, da je s prostorskim aktom umeščena med stavbna zemljišča in sta zato tožnika zanjo dolžna plačevati nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča.

24. Na podlagi vsega navedenega sodišče zaključuje, da je izpodbijana odločitev tožene stranke pravilna in utemeljena na zakonu, postopek pred izdajo izpodbijanega sklepa pa je bil pravilen ter je zato na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo zavrnilo kot neutemeljeno. Odločitev je sodišče sprejelo na seji senata, saj temelji na dokazih, ki so bili že izvedeni v postopku izdaje izpodbijanega akta (prvi odstavek 51. člena ZUS-1), v tožbi pa niso bila navedena nova dejstva in dokazi, ki bi bili pomembni za odločitev (2. alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1). Tožnika sta, poleg dokazov, ki so bili že izvedeni v upravnem postopku in so del listin upravnega spisa (izpodbijani in drugostopenjski odločbi, sklepa o popravi prvostopenjskih odločb, pritožba na izpodbijani odločbi in pripombe na mnenje Občine ... s priloženimi potrdili o komunalni opremljenosti zemljišča, ki ga je pridobil drugostopenjski organ), sodišče pa jih je tudi upoštevalo pri odločanju, predlagala, naj izvede tudi: dokaz z vpogledom v fotografije stanja v naravi, na katerih sta zapisala pojasnila k posameznim na njih prikazanim objektom, dokaz z vpogledom v zaris parcele B. d.o.o. z vpisanimi pripombami glede vodovodnega priključka, dokaz z vpogledom v obvestilo Območne geodetske uprave ... z dne 30. 1. 2008 glede sprememb kulture na parc. št. 910 k.o. ..., dokaz z vpogledom v zbirni list gospodarstva njunega pravnega prednika, ki opisuje kmetiji pripadajoče nepremičnine s površino in kulturo (datum ni zapisan) in dokaz z vpogledom v mapno kopijo nepremičnin po tem, ko je bil del enovite parcele prodan sosedu (datum mapne kopije ni naveden). Sodišče teh dokazov ni izvajalo, saj, glede na sprejeta stališča, niso relevantni. Kot je bilo pojasnjeno, podlaga za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča je opredelitev nepremičnine s parc. št. 911/1 k.o. ... za nezazidano stavbno zemljišče v občinskih prostorskih aktih, njena komunalna opremljenost (oziroma možnost doseči tako opremljenost) in podatki iz zemljiškega katastra ter zato njena dejanska uporaba ni bistvena. Do vprašanja o možnosti gradnje na sporni nepremičnini se je sodišče opredelilo že v prejšnjem odstavku, uporaba, delitev in razpolaganje s to nepremičnino v preteklosti pa na odločitev nima nobenega vpliva. Sodišče zato prej navedene dokaze šteje za nerelevantne za presojo ali je bilo tožnikoma pravilno odmerjeno nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča in jih je zavrnilo. Iz enakega razloga je zavrnilo tudi smiselni predlog tožnikov za ogled na kraju samem. Tožnika sta nadalje še predlagala, naj sodišče kot dokaz prebere njun dopis, ki sta ga poslala drugostopenjskemu organu po sprejemu odločitve o njuni pritožbi ter odgovor nanj, vabilo na postopek ureditve in označitve meje – parcelacijo z dne 12. 9. 2018, obvestilo GURS z dne 9. 9. 2019 ter odločbo o odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, ki je bila za leto 2018 izdana tožnici dne 21. 1. 2019, vendar pa je sodišče te dokazne predloge zavrnilo, saj gre za dokaze, ki so nastali po izdaji izpodbijane in drugostopenjske odločbe, torej so tožbene novote, sodišče pa je presojalo zakonitost izpodbijanih odločb glede na trenutek njihove izdaje in na takrat izvedene dokaze, ne pa glede na dokaze, ki so nastali kasneje.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o stavbnih zemljiščih (1984) - ZSZ - člen 58, 60, 60/1
Zakon o evidentiranju nepremičnin (2006) - ZEN - člen 19, 19/4, 19/5, 96, 98
Zakon o graditvi objektov (2002) - ZGO-1 - člen 218, 218/3, 218b, 218b/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
06.10.2020

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDQwNDc5