<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VDSS sodba in sklep Psp 441/2016

Sodišče:Višje delovno in socialno sodišče
Oddelek:Oddelek za socialne spore
ECLI:ECLI:SI:VDSS:2016:PSP.441.2016
Evidenčna številka:VDS0017198
Datum odločbe:01.12.2016
Senat:Elizabeta Šajn Dolenc (preds.), Nada Perić Vlaj (poroč.), Edo Škrabec
Področje:SOCIALNO ZAVAROVANJE - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
Institut:zavrženje vloge - nova odmera pokojnine

Jedro

O višini starostne pokojnine, vključno s spornim vštetjem plač iz naslova nadurnega dela od leta 1973 do 1985 v pokojninsko osnovo, je že bilo pravnomočno odločeno, zato je bila ponovna zahteva za priznanje pravice do starostne pokojnine z upoštevanjem nadur v pokojninsko osnovo, zakonito zavržena. Po 4. točki 1. odstavka 129. člena ZUP organ v fazi predhodnega preizkusa zahtevo stranke zavrže, če je bilo o njej že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšno pravico.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdita sodba ter sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ponovljenem sojenju zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo odločbe tožene stranke št. ... z dne 28. 5. 2014 in sklepa št. ... z dne 31. 1. 2014 (I. tč. izreka). Presodilo je, da sta izpodbijana upravna akta o procesni rešitvi zahteve, pravilna in zakonita. Tožbo na ponovno odmero starostne pokojnine ob upoštevanju osebnega dohodka iz nadurnega dela od 1973 do 1985 na podlagi potrdila A. d.d. ter izplačilo razlike v pokojnini z zakonskimi zamudnimi obrestmi, je zavrglo (II. tč. izreka). Ugotovilo je, da ni pogojev za vsebinsko sojenje o tem delu tožbe.

2. Zoper navedeno sodno odločbo se pritožuje tožnik, smiselno zaradi nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja in zmotno uporabljenega materialnega prava.

Prvostopenjskemu sodišču očita, da pri sojenju ni upoštevalo delovnopravne zakonodaje, potrdila o številu opravljenih nadur, da se ni poglobilo v vsebino vloge z dostavljenimi dokumenti, in da je obširna obrazložitev zavajajoča. Sodna odločba ni sprejeta na podlagi predložene dokumentacije, temveč je sodišče sledilo odločitvam ZPIZ-a. Sprašuje se, ali je to v skladu s kodeksom moralno etičnih načel, zakonom o integriteti, in ali so sodišča še samostojna ter neodvisna sodna veja oblasti, saj naj bi avtorica sklepa ravnala neodgovorno, nesamostojno in odvisno. Odrejene nadure je vedno opravljal skrbno, odgovorno in kvalitetno. Želi odgovor sodišča, kaj bi se mu zgodilo, če bi odklonil nadurno delo, ko mu je bilo to ustno ali po telefonu naročeno.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Ob preizkusu zadeve v mejah pritožbenih razlogov in v skladu z 2. odst. 350. člena tudi po uradni dolžnosti glede bistvenih kršitev iz 2. odst. 339. člena Zakona o pravdnem postopku(1) (ZPP) ter pravilne uporabe materialnega prava, je potrebno ugotoviti, da je sodišče prve stopnje v ponovljenem sojenju ob pravilno ugotovljenem procesnem stanju, del tožbenega zahtevka utemeljeno zavrnilo, del tožbe pa zavrglo, ker za vsebinsko sojenje o vštevnosti plač za nadurno delo od 1973 do 1985 ni pogojev za vsebinsko sojenje. Sodna odločba je utemeljena s prepričljivimi dejanskimi in pravilnimi pravnimi razlogi, ki jih pritožbeno sodišče ne ponavlja, temveč na pritožbene navedbe dodaja le še naslednje.

5. Za pritožbeno rešitev zadeve je odločilno le dejstvo, da je bilo o višini starostne pokojnine, vključno s spornim vštetjem plač iz naslova nadurnega dela od leta 1973 do 1985 v pokojninsko osnovo, že pravnomočno odločeno z odločbo z dne 2. 9. 2011 v zvezi s prvostopenjsko(2) z dne 12. 7. 2011. Pritožba zaradi odmere višje pokojnine je bila tedaj zavrnjena(3). Prav iz tega razloga in ob sočasni ugotovitvi sodišča, da je bilo v obravnavanem predsodnem postopku postopano v skladu s 7. členom Zakona o splošnem upravnem postopku(4) (ZUP), saj je tožnik na zapisnik, sestavljen pri toženem zavodu dne 23. 1. 2014 izrecno izjavil, da se njegova vloga z dne 9. 12. 2013 šteje za ponovno zahtevo za priznanje pravice do starostne pokojnine z upoštevanjem nadur v pokojninsko osnovo, je bilo mogoče takšno zahtevo le zavreči.

V upravnem postopku je bilo pravilno odločeno na temelju 4. točke 1. odstavka 129. člena ZUP-a, ki med drugim organ izrecno zavezuje, da v fazi predhodnega preizkusa zahtevo stranke zavrže, če je bilo o njej že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšno pravico. V obravnavanem predsodnem postopku je podano prav takšno dejansko procesno stanje. Z izpodbijanima upravnima aktoma je ponovna zahteva zakonito zavržena in iz istih dejanskih ter pravnih razlogov z izpodbijano sodbo tudi tožbeni zahtevek na njuno odpravo. Pritožba v tej smeri ne more biti uspešna.

6. Enako velja glede pritožbe zoper izpodbijani sklep o zavrženju tožbe. Ker sta izpodbijana procesna upravna akta pravilna in zakonita, v tem sodno socialnem sporu ni pogojev za vsebinsko odločanje o delu tožbe, ki se nanaša na zahtevano vštevnost plač iz naslova nadurnega dela v pokojninsko osnovo in odmero višje starostne pokojnine. Tožba v tem obsegu je zakonito zavržena, saj v sodno socialnem sporu ni izvirne pristojnosti za vsebinsko odločanje o zahtevi, vkolikor ta ni bila predmet vsebinskega odločanja v predsodnem upravnem postopku. Že po splošni določbi 58. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih(5) (ZDSS-1) se v sodnosocialnem sporu zagotavlja sodno varstvo pravic proti odločitvam tožene stranke. Presoja se pravilnost in zakonitost posamičnih upravnih aktov. V konkretni zadevi je presoja omejena na obseg in način upravne odločitve, ki je procesne narave.

7. Iz predhodno navedenih razlogov je pravno popolnoma irelevantno pritožnikovo stališče, da bi sodišče moralo vsebinsko presojati tožbeni zahtevek o vštevnosti plač iz naslova nadurnega dela v pokojninsko osnovo. V okoliščinah konkretnega primera posledično niso utemeljeni niti očitki, po katerih naj bi bilo neobravnavanje predloženih dokazov in dokumentov v nasprotju z moralno etičnim kodeksom, da naj bi predsednica senata ravnala neodgovorno, nesamostojno in odvisno ter drugi.

Z zahtevo o ponovni odmeri višje starostne pokojnine, ki je že pravnomočno priznana, v upravnem postopku ni mogoče doseči vsebinskega reševanja. Pravnomočnost je ustavnopravna kategorija, ki zagotavlja nespremenljivost pravnih razmerij. V skladu s 158. členom Ustave RS je zato pravna razmerja, urejena s pravnomočno odločbo pristojnega organa, mogoče izjemoma odpraviti, razveljaviti ali spremeniti le v primerih in po postopku, določenih z zakonom. Torej izključno z izrednimi pravnimi sredstvi bodisi po ZUP-u ali eventualno z t.i. nepravo obnovo postopka po 183. členu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju(6) (ZPIZ-2), kar je bilo izrecno izpostavljeno že v sklepu Psp 682/2015 z dne 21. 4. 2016.

8. Zaradi predhodno obrazloženega je potrebno pritožbo zavrniti in na temelju 353. člena ZPP potrditi sodbo ter sklep sodišča prve stopnje.

------

(1) Ur. l. RS, št. 73/2007 in 45/2008.

(2) S katero je bila odmerjena starostna pokojnina v znesku 640,50 EUR na mesec od 5. 7. 2011 dalje.

(3) Odločba št. 9021293 z dne 2. 9. 2011 v zvezi z odločbo št. 17 9021293 z dne 12. 7. 2011.

(4) Ur. l. RS, št. 80/1999 s spremembami.

(5) Ur. l. RS, št. 2/2004.

(6) Ur. l. RS, št. 96/2012.


Zveza:

ZPIZ-2 člen 183. ZUP člen 7, 129, 129/1, 129/1-4.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
25.05.2017

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDA3MTgz