<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSK sklep II Kp 53301/2011

Sodišče:Višje sodišče v Kopru
Oddelek:Kazenski oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSKP:2016:II.KP.53301.2011
Evidenčna številka:VSK0006849
Datum odločbe:22.09.2016
Senat, sodnik posameznik:Mara Turk (preds.), Aleš Arh (poroč.), Vitomir Bohinec
Področje:KAZENSKO PROCESNO PRAVO
Institut:izločitev dokazov - predkazenski postopek - prikriti preiskovalni ukrepi

Jedro

Tudi če bi se na primer izkazalo, da je odredba nezakonita glede obtožene S.V., to še ne pomeni, da je nezakonita tudi glede obeh soobtožencev, temveč bi nezakonitost vplivala le na tiste dokaze, ki so bili konkretno pridobljeni zoper obtoženko. Zakonitost izdane odredbe je potrebno presojati tudi po njeni vsebini in ta, kot rečeno, povsem določno kaže, da ukrep po četrtem odstavku 155.a člena ZKP zajema tudi ukrep po prvem odstavku 151. člena ZKP, sicer na način, kot ga odredba dovoljuje, sploh ne bi bil uresničljiv.

Izrek

Pritožbi okrožnega državnega tožilca se ugodi in izpodbijani sklep pod točko 1 razveljavi.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Kopru je z izpodbijanim sklepom pod točko I po uradni dolžnosti izločilo vse dokaze, ki so bili pridobljeni z odrejenim ukrepom tajnega delovanja v lokalih v najemu L.I. in v uporabi obtoženega F.V. in P.V. po 155.a členu Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju: ZKP) zoper obtoženega F.V. in P.V. ter S.V. od prve odreditve 18.4.2011 dalje; ter vse dokaze, ki so bili pridobljeni z odrejenim ukrepom po 1. točki prvega odstavka 150. člena ZKP po odredbah od 18.5.2011 dalje; po 149.a členu ZKP po odredbah od 17.6.2011 dalje in na podlagi odrejenih prikritih ukrepov po 155. členu ZKP po dovoljenju okrožnega državnega tožilstva z dne 17.8.2011. Odločilo je še, da se bo dokumentacija za izločitev z navedbo listovnih strani specificirala v posebni odredbi, ki bo izdana po pravnomočnosti sklepa. Pod točko 2 pa je zavrnilo predlog odvetnika B.G. za izločitev dokazov, ki so bili pridobljeni na podlagi določbe 149.b člena ZKP.

2. Zoper sklep se v delu pod točko 1 pritožuje okrožni državni tožilec. Uveljavlja pritožbena razloga bistvenih kršitev določb kazenskega postopka po 11. točki prvega odstavka in po drugem odstavku 371. člena ZKP ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja po drugem in prvem odstavku 373. člena ZKP. Sodišču druge stopnje predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep, očitno v delu pod točko 1, razveljavi in ugotovi, da v izreku sklepa opisani dokazi niso nezakoniti.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je izločitev dokazov utemeljilo iz dveh razlogov. Prvič, ker pri obtoženi S.V. že pri prvi odreditvi ukrepa tajnega delovanja po 155.a členu ZKP ni bil izpolnjen pogoj iz 8. točke petega odstavka 155.a člena ZKP, ki se nanaša na ugotovitev neogibne potrebnosti uporabe posameznega ukrepa v razmerju do zbiranja dokazov na drug način. Ocenilo je namreč, da bi se dokaze zanjo dalo izbrati s klasičnimi policijskimi metodami po 149.a in 149.b členu ZKP oziroma po 1. točki prvega odstavka 150. člena ZKP. Obtoženka je v družbi L.I. nastopala kot prokuristka, ki je skrbela za legalizacijo bivanja in dela tujih deklet, oziroma, je bilo njeno delovanje usmerjeno na pravno formalni del posla. Poleg tega je bilo v odredbi navedeno, da bi tajni delavci odhajali ozvočeni v lokale, kjer naj bi se izvajala prostitucija z namenom vzpostavljanja kontaktov z oškodovankami, pri čemer pa obtoženka v teh lokalih ni delala ali se tam zadrževala. Zato po oceni sodišča ni bil podan razlog neogibne potrebnosti uporabe ukrepa za obtoženko, prav tako pa glede slednje odredba ni vsebovala potrebne obrazložitve.

5. Drugi razlog je sodišče videlo v ugotovitvi, da je bilo sodišču predlagano tajno delovanje z uporabo snemalnih naprav in naprav za videosnemanje in fotografiranje, pri čemer je bilo izrecno navedeno, da bodo tajni delavci tajno delovali, snemali in drugače dokumentirali zadeve v treh lokalih, ki so v najemu družbe L.I. d.o.o. To pa po mnenju sodišča pomeni, da je državni tožilec sicer predlagal odreditev ukrepa po četrtem odstavku 155.a člena ZKP, navedel pa je, da se bodo pogovori z osumljenci in dekleti, s katerimi bodo stopali v stik v zvezi s kaznivim dejanjem, snemali v tujem prostoru oziroma lokalih. Za snemanje pogovorov v tujem prostoru pa ni bilo dano dovoljenje v skladu z določbo 151. člena ZKP, ki izrecno predvideva, da mora biti za namene snemanja v tujem stanovanju ali drugih tujih prostorih dano dovoljenje oziroma odredba sodišča. Ker je bila torej že prva odredba nezakonita, je bilo v skladu z doktrino „sadeža zastrupljenega drevesa“ iz spisa izločiti vse ostale dokaze, ki so bili pridobljeni na podlagi izsledkov tajnih policijskih delavcev po prvi odredbi.

6. Navedeni stališči tudi po oceni pritožbenega sodišča nista utemeljeni. Iz odredbe preiskovalne sodnice z dne 18.4.2011, opr. št. PP 2/11 izhaja, da je bilo zoper obtoženega F.V., P.V. in S.V. na podlagi 155.a člena ZKP odrejeno izvajanje prikritega preiskovalnega ukrepa tajnega delovanja, pri katerem bo tajni policijski delavec uporabil tehnične naprave za prenos in snemanje glasu, fotografiranje in video snemanje, z uporabo prirejenih podatkov in dokumentov o identifikaciji (delovanje štirih tajnih delavcev). V obrazložitvi odredbe je preiskovalna sodnica dobesedno povzela predlog državnega tožilca, ki je podrobno opisal utemeljene razloge za sum, da naj bi obtoženci v okviru gospodarske družbe L.I. d.o.o. izvrševali kaznivo dejanje zlorabe prostitucije po drugem in prvem odstavku 175. člena KZ-1 in trgovine z ljudmi po prvem odstavku 113. člena KZ-1, nakar je utemeljil še obseg in način izvajanja predlaganega ukrepa in njegovo potrebnost z vidika nezmožnosti, da bi se do istega cilja lahko prišlo na podlagi klasičnih policijskih ukrepov. Podane navedbe državnega tožilca je preiskovalna sodnica v celoti sprejela in v nadaljevanju tudi sama povzela razloge, kot jih zahteva peti odstavek 155.a člena ZKP, med drugim tudi, čemu dokazov z milejšimi ukrepi glede na naravo kaznivih dejanj, ne bi bilo moč pridobiti.

7. Res je, da preiskovalna sodnica izdane odredbe posebej ni utemeljila glede obtožene S.V., vendar to po oceni pritožbenega sodišča niti ni bilo potrebno storiti. Pritrditi je sicer skopi pritožbeni navedbi, da je obrazložitev odredbe glede 8. točke prvega odstavka 155.a člena ZKP prepričljiva tudi kolikor se smiselno nanaša na navedeno obtoženko, upoštevajoč pri tem, da naj bi slednja kaznivo dejanje izvrševala v okviru poslovanja družbe, katere prokuristka je bila in ko naj bi skrbela za urejanje delovnih dovoljenj in dovoljenj za bivanje oškodovank. Tudi če tajni delavec res ne bi imel prilike vzpostaviti kontaktov neposredno z obtoženko, kot navaja sodišče, pa bi pomembne podatke zoper njo lahko pridobil tudi v okviru kontaktov z oškodovankami v lokalih in v tedanji, začetni fazi odkrivanja kaznivega dejanja tudi še ni bilo potrebno, da bi se zoper obtoženko posebej odrejali drugi ukrepi, kot jih sodišče prve stopnje citira. Sicer pa ima državni tožilec prav, ko v 5. točki pritožbe navaja, da sodišče ni obrazložilo, kateri dokazi so sploh bili pridobljeni z uporabo konkretnega ukrepa. Ta očitek je pomemben zato, ker ima ugotovitev o nezakonitosti odredbe za posledico izločitev na njeni podlagi pridobljenih dokazov, kar konkretno pomeni, da je potrebno ugotoviti, kateri dokazi so bili, oziroma, ali so sploh bili pridobljeni zoper obtoženko. Tudi če bi se na primer izkazalo, da je odredba nezakonita glede obtožene S.V., to še ne pomeni, da je nezakonita tudi glede obeh soobtožencev, temveč bi nezakonitost vplivala le na tiste dokaze, ki so bili konkretno pridobljeni zoper obtoženko. Tega pa sodišče prve stopnje tudi ni ugotavljalo. Stališče, da bi to storilo šele v posebni odredbi po pravnomočnosti sklepa zato ni pravilno, saj bi moralo sodišče za vsak dokaz ugotoviti vzročno zvezo, zoper tako odločitev pa bi prizadete stranke tudi imele možnost pritožbe.

8. Utemeljen je dalje pritožbeni očitek, da v konkretnem primeru ni bilo potrebe, da bi preiskovalna sodnica odredbo z dne 18.4.2011 morala izdati tudi na podlagi prvega odstavka 151. člena ZKP. Ta določba se nanaša na tako imenovane ambientalne prisluhe, ko policija izvaja prisluškovanje in opazovanje v tujem stanovanju ali tujih prostorih z uporabo tehničnih sredstev za dokumentiranje in po potrebi s tajnim vstopom v tuje stanovanje. Tak ukrep pa je v konkretnem primeru tehnično pokrit z izdano odredbo po četrtem odstavku 155.a člena ZKP, ki že v izreku odredbe navaja, da se bo ukrep tajnega delovanja izvajal tako, da bo tajni policijski delavec uporabil tehnične naprave za prenos in snemanje glasu, fotografiranje in video snemanje. V obrazložitvi odredbe, ki je njen sestavni del, pa je preiskovalna sodnica tudi jasno in nedvoumno navedla in kar ugotavlja že sodišče prve stopnje samo, da se bo tajno delovanje izvajalo v lokalih, ki jih ima družba L.I. v najemu. Zato ne drži obrazložitev izpodbijanega sklepa, da ni bilo dano dovoljenje, da se snemanje pogovorov opravi v tujem prostoru v smislu 151. člena ZKP. Zakonitost izdane odredbe je potrebno presojati tudi po njeni vsebini in ta, kot rečeno, povsem določno kaže, da ukrep po četrtem odstavku 155.a člena ZKP zajema tudi ukrep po prvem odstavku 151. člena ZKP, sicer na način, kot ga odredba dovoljuje, sploh ne bi bil uresničljiv. Zato izpodbijana odločitev tudi iz navedenega razloga ni pravilna. Spričo povedanega je zato sodišče druge stopnje utemeljeni pritožbi okrožnega državnega tožilca ugodilo in izpodbijani sklep pod točko 1 na podlagi tretjega odstavka 402. člena ZKP razveljavilo.


Zveza:

ZKP člen 151, 155.a.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
13.04.2017

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDA1MDI0