Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 671cT1VJTIwNTgvMjAxNiZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZkYXRhYmFzZSU1QklFU1AlNUQ9SUVTUCZkYXRhYmFzZSU1QlZEU1MlNUQ9VkRTUyZkYXRhYmFzZSU1QlVQUlMlNUQ9VVBSUyZfc3VibWl0PWklRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkRpJm9yZGVyPWNoYW5nZURhdGUmZGlyZWN0aW9uPWRlc2Mmcm93c1BlclBhZ2U9MjAmcGFnZT0zMg==
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
UPRS sodba in sklep III U 68/2016Upravno sodiščeUpravni oddelek11.03.2016odvzem otroka - oddaja otroka v rejništvo - začasna odločba - molk organa - začasna odredba - koristi otrokaČetudi je pripad zadev v zvezi z odvzemi otrok, čeprav sodišče za ta pomislek nima nobene podlage v podatkih v spisu, resnično povečan, to ne opravičuje tako velikega časovnega zaostanka pri odločanju o pritožbi, ampak si mora pristojno ministrstvo delo organizirati tako, da bodo tovrstne odločitve rešene v zakonskih rokih, kar pa je v veliki meri odvisno tudi od kakovosti in zakonitosti dela centrov za socialno delo. Poleg tega je izpodbijani akt le začasna odločba, ki se po 1. odstavku 221. člena ZUP lahko izda samo takrat, ko je neogibno potrebno, da se pred koncem postopka izda odločba, s katero se zgolj začasno uredijo „posamezna vprašanja ali razmerja“. Zato tudi začasna narava te odločbe, ki pa je v konkretnem primeru vseeno uredila zelo pomembna razmerja med otrokom in materjo za obdobje 6 mesecev, govori za to, da bi morala tožena stranka odločiti o pritožbi v zakonskem roku. Na tej podlagi sodišče ocenjuje, da molk organa v konkretnem primeru očitno...
VSL sklep II Cp 3446/2015Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek12.05.2016kršitev pravic osebnosti – odgovornost države – protipravnost – izbris tožnikove matere iz registra stalnega prebivalstva – vzročna zveza – teorija o adekvatni vzročni zvezi – ravnanje CSD – zaščita tožnika pred družinskim nasiljem – solidarna odgovornost – zastaranje – zadržanje zastaranja – nepremagljive ovire – neposredni oškodovanec – izvirnost otrokovih pravic in obveznosti – pravice otroka iz ZSVTožnik je z izbrisom njegove matere iz RSP izgubil pravice, ki so mu pripadale iz ZSV kot družinskemu članu upravičenke iz 5. člena ZSV.Tožnik ne zahteva odškodnine za nepremoženjsko škodo (do katere tudi ni upravičen) iz razloga, ker trpi duševne bolečine zaradi izbrisa njegove matere iz RSP, nepremoženjsko škodo zahteva, ker je tožena stranka z izbrisom njegove matere iz RSP posegla v njegove pravice, ki so mu pripadale kot (takrat) mladoletnemu otroku.
UPRS sodba I U 836/2015Upravno sodiščeVarstvo ustavnih pravic11.03.2016varstvo ustavnih pravic - vpis v zemljiško knjigo - informacijski sistem e-ZK - pravica do zasebne listineSodišče lahko sledi tožniku, ki utemeljeno uveljavlja, da je tožena stranka s tem, ko dne 12. 12. 2014 na podlagi odločbe GURS ni izvedla vknjižbe poočitve združitve posameznih delov št. X. v stavbi št. Y., k.o. A. v zemljiški knjigi v nov posamezni del št. Z., ravnala nezakonito in je s tem posegla v pravico tožeče stranke do zasebne lastnine in do mirnega uživanja njenega premoženja iz 33. člena Ustave v povezavi s 1. členom Protokola št. 1 h Konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin.
VSC sodba Cp 51/2016Višje sodišče v CeljuCivilni oddelek26.05.2016ničnost pravnih poslovPravni posli in enostranske izjave volje, ki so nasprotju z I. odst. 88. člena ZDen, so nični.
VSRS Sodba X Ips 355/2015Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek19.07.2016varstvo konkurence - usklajeno ravnanje družb - sklep o preiskavi - pooblastila Agencije za varstvo konkurence - pravica do sodnega varstva - naknadni sodni nadzor - učinkovitost sodnega nadzora - zakonitost preiskave - nezakonito pridobljeni dokazi - praksa ESČPUstavno dopustno je, da sklep o preiskavi (do spremembe protiustavne ureditve) sprejme Agencija za varstvo konkurence in da je odsotnost predhodne sodne odločbe o preiskavi mogoče nadomestiti (kompenzirati) z ex post facto učinkovitim sodnim nadzorom. Za povsem drug vidik pa gre pri vprašanju, ali so bili izpolnjeni pogoji za izdajo sklepa o preiskavi in ali je konkretna preiskava potekala v skladu z izdanim sklepom o preiskavi. Zagotovljena mora biti torej sodna kontrola zakonitosti dejanske preiskave, njene primernosti, obsega, poteka in trajanja. Iz sodne prakse ESČP, na katero se revidentka pri tem sklicuje, ne izhaja, da sta lahko učinkovita izključno le predhodni sodni nadzor ali takojšnji naknadni sodni nadzor. ESČP je namreč do zaključka o neučinkovitosti sodnega nadzora v zadevi Delta pekárny prišlo na podlagi celovite presoje nadzora, opravljenega v konkretnem primeru. Res je sicer, da je v sistemu takojšnjega naknadnega sodnega varstva, ki se zoper...
VSL sklep II Cp 1069/2016Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek29.06.2016vzpostavitev etažne lastnine – sporna dejstva – domneve v postopku za vzpostavitev etažne lastnine – posamezni deli – vpis v kataster stavb – postopek za spremembo podatkov v katastru stavb – izvajanje katastrskih vpisov – udeleženci postopka – enotno sosporništvoPravni status enot stavbe v etažni lastnini je določen v etažnem načrtu in ga ni mogoče spremeniti s prezidavo in uporabo določenega prostora.
VSL sklep II Ip 1729/2016Višje sodišče v LjubljaniIzvršilni oddelek07.07.2016vročanje sodnih pisanj – fikcija vročitve – vročitev obvestila o prispelem sodnem pismu – vložitev pisanja v predalčnik – nastop fikcije vročitveV primeru vročitve sodnega pisanja s fikcijo je za ugotovitev datuma vročitve bistven podatek, kdaj je bilo stranki v njenem hišnem predalčniku puščeno obvestilo o prispeli sodni pošti. Ta podatek je razviden iz obvestila sodišču o opravljeni vročitvi, ki ima naravo vročilnice, vročilnica pa ima kot dokaz opravljene vročitve vse elemente javne listine in zato dokazuje resničnost tistega, kar je v njej potrjeno. V primeru, ko stranka v 15 dnevnem roku od prejema obvestila pošte ne dvigne, nastopi fikcija vročitve z iztekom 15 dnevnega roka od puščenega obvestila. To pa tudi pomeni, da za tek roka ni pomembno, kdaj je bila pošiljka ali puščena v hišnem predalčniku oziroma zaradi neustreznega in neuporabnega hišnega predalčnika vrnjena sodišču, saj se s tem, ko se sodna pošiljka že po opravljeni vročitvi pusti v uporabnem predalčniku stranke, zagotovi le večja dejanska verjetnost, da se bo naslovnik s pisanjem seznanil.
UPRS sodba in sklep I U 1847/2015Upravno sodiščeUpravni oddelek29.12.2015mednarodna zaščita - omejitev gibanja - pridržanje v Centru za tujce – znatna nevarnost – ugotavljanje istovetnosti prosilca - predaja odgovorni državi članici - Dublinska uredba III - začasna odredbaPodana je znatna nevarnost, da bo tožnik, če ne bo pridržan, samovoljno zapustil Republiko Slovenijo. Ugotovljene okoliščine, da je tožnik že vse od leta 2011, ko je iz Turčije preko Grčije vstopil v Italijo brez kakršnegakoli osebnega dokumenta in tam v februarju 2011 prvič zaprosil za mednarodno zaščito, zadnjič pa v letu 2014 oziroma 2013, poleg tega pa je po lastni izpovedbi na glavni obravnavi dne 29. 12. 2015 tudi približno pet do šestkrat zaprosil za mednarodno zaščito še v Švici in enkrat v Avstriji. Izkazujejo tožnikovo begosumnost in so odločilne tudi za odreditev izbrane strožje oblike pridržanja tožnika na Center za tujce ter za oceno sorazmernosti oziroma potrebnosti in nujnosti odreditve izrečenega ukrepa. Obstaja znatna nevarnost tožnikovega pobega, še posebej ob dejstvu, da je bila sprva njegova ciljna država Italija in nato Švica ter da bi s tem tožnik tudi onemogočil izvedbo postopkov v zvezi s predajo tožnika tisti državi članici EU,...
UPRS sodba in sklep I U 60/2016Upravno sodiščeUpravni oddelek13.01.2016mednarodna zaščita - omejitev gibanja - pridržanje v Centru za tujce - ugotavljanje istovetnosti prosilca - begosumnost - prosti preudarek - začasna odredbaRes je sicer, da države članice EU ne smejo pridržati osebe zgolj zato, ker v zvezi z njo poteka tako imenovani „dublinski postopek“, vendar pa tožena stranka ni tožnika pridržala zgolj iz tega razloga, ampak zato, ker je ugotovila, da obstaja več okoliščin, ki v tem primeru v medsebojnem prepletu dovolj prepričljivo kažejo na individualno nevarnost pobega tožnika. Tožnik je zaprosil za mednarodno zaščito že v Italiji, Nemčiji in Franciji in tam ni počakal na pravnomočno odločitev pristojnega organa. Ugotovljene individualne okoliščine izkazujejo tožnikovo begosumnost in so razlog za izrek strožje oblike pridržanja tožnika na Center za tujce ter za oceno sorazmernosti oziroma potrebnosti in nujnosti odreditve izrečenega ukrepa, saj je zadostno obrazložen tako obstoj znatne nevarnosti, da bo tožnik pobegnil in s tem onemogočil predajo odgovorni državi članici, v katerih je tožnik že zaprosil za mednarodno zaščito.
VSRS Sodba IV Ips 20/2016Vrhovno sodiščeKazenski oddelek02.06.2016bistvene kršitve določb postopka – pravice obrambe – enako varstvo pravic – izvajanje dokazov v korist kršitelja – odgovornost lastnika vozila – obrnjeno dokazno bremeVrhovno sodišče je v več odločbah (na primer IV Ips 58/2007 z dne 28. 2. 2008 in IV Ips 183/2010 z dne 23. 11. 2010) obrazložilo, da je treba obdolžencu v postopku o prekršku zagotoviti temeljna jamstva poštenega postopka, kar pomeni, da mu je treba dati ustrezne in zadostne možnosti, da zavzame stališče glede dejanskih in pravnih vidikov nanj naslovljenega očitka. Kot kriterij za presojo, ali je bil obdolžencu zagotovljen pošten postopek, je treba šteti jamstvo enakega varstva pravic iz 22. člena URS v povezavi z 29. členom URS. Ustavno sodišče je v odločbah Up-32/01 z dne 13. 3. 2003 in U-I-63/10 z dne 20. 1. 2011 zavzelo stališče, da iz 22. člena URS izhajata pravici obdolženca, da se izjavi o procesnem gradivu, ki utegne vplivati na njegov pravni položaj ter da je navzoč pri izvajanju dokazov, da postavlja vprašanja pričam in izvedencem ter se nato izjavi o rezultatih dokazovanja. Ustavno sodišče je obrazložilo, da je opis...
VSRS Sklep I Up 325/2015Vrhovno sodiščeUpravni oddelek18.05.2016davčni prekršek - prepozna zahteva za sodno varstvo - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - tožba zoper sklep o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje - pristojnost okrajnega sodiščaO pravnem sredstvu (torej tudi o tožbi, čeprav je bila vložena kot izpodbojna tožba v upravnem sporu) zoper zavrnitev vrnitve v prejšnje stanje zaradi prepozne zahteve za sodno varstvo zoper odločbo o prekršku odloča organ, ki je pristojen za odločanje o sami zahtevi za sodno varstvo, to je okrajno sodišče.
VSRS Sodba in Sklep X Ips 282/2014Vrhovno sodiščeUpravni oddelek01.06.2016dovoljenost revizije - sofinanciranje iz javnih sredstev - vrednostni kriterij - pomembno pravno vprašanje - jasno besedilo - nekonkretizirano vprašanje - ni pomembno po vsebini zadevi - delno dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje prenos pooblastila na pravno osebo zasebnega prava - ustavnost in zakonitost podzakonskega predpisa - exceptio illegalis - izvršilna klavzula - prenos pooblastila za določitev podrobnejših meril - stroški delnega uspeha z revizijoPravilnik kot podzakonski predpis ne sme vsebovati določb, za katere v zakonu ni podlage. Pooblastilo ministru, da podrobneje opredeli merila, ne more biti podlaga za odločitev ministra, da tako opredelitev prepusti komu drugemu.
VSRS Sklep X Ips 314/2013Vrhovno sodiščeUpravni oddelek06.04.2016dovoljena revizija - vrednostni kriterij - davki in prispevki od dohodkov fizičnih oseb iz zaposlitve - davek od dohodkov pravnih oseb - plačnik davka - obdavčitev realizacije delniških opcij - trenutek obdavčitve nagrajevanja z delniškimi opcijami - izvršitev delniške opcije - odsvojitev delniške opcije - obdavčitev izvršitve delniške opcije po ZDoh - boniteta - načelo zakonitosti v davčnem pravu - dopustno davčno optimiziranje - nedopustno davčno izogibanje - navidezni pravni posli - zloraba predpisov za izognitev davčni obveznosti - davčna neupoštevnost pravnega posla - vrednotenje pravnih poslov po ekonomski vsebini - ničnost pravnega posla - svoboda ustanavljanja - dopustnost omejitve svobode ustanavljanja za preprečevanje povsem umetnih konstruktov - družba brez gospodarske resničnosti - opravljanje gospodarske dejavnosti - davčna obravnava dohodkov članov nadzornega sveta - vračilo zamudnih obresti od neupravičeno odmerjenega in plačanega davka - dokazna sredstva v davčnem postopku - dokazovanje z listinami - zaslišanje prič - vnaprejšnja dokazna ocena - načelo proste presoje dokazov - obrazložitev zavrnitve dokaznega predloga - neobrazloženost sodbe sodišča prve stopnje - absolutna bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu - kršitev ustavne pravice do enakega varstva pravicZa davčno neupoštevnost odsvojitve opcijskih upravičenj nizozemski družbi v letu 2004 in obdavčitev izvršitve opcij v letu 2006 je treba ugotoviti bodisi, da je bil prenos opcijskih upravičenj na to družbo v letu 2004 navidezen, ali pa, da so opcijski upravičenci z načinom odsvojitve opcijskih upravičenj navedeni družbi v letu 2004 zlorabili predpise, ki omogočajo prenos opcijskih upravičenj ter svobodo ustanavljanja gospodarskih družb, z namenom davčnega izogibanja, zaradi česar se tak prenos opcijskih upravičenj na davčnopravnem področju ne upošteva. Če se ugotovi, da je bila družba brez gospodarske resničnosti, katere izključni cilj je bil izognitev slovenski davčni zakonodaji, in da ustanovitev te družbe ni zasledovala cilja resničnega opravljanja gospodarske dejavnosti v daljšem časovnem obdobju, temveč je bila ustanovljena zgolj z namenom prenosa delniških opcij na Nizozemsko zaradi izognitve davku ob izvršitvi...
sodba U 1273/2003Upravno sodiščeJavne finance26.09.2005odbitek vstopnega DDV - DDVTožnik je pri davčnem organu pravočasno vložil prijavo za registracijo, kar v zadevi ni sporno. Določba 3. odstavka 58. člena ZDDV je jasna: davčni zavezanec postane z dnem, ki ga določi davčni organ v odločbi o registraciji, ki jo izda v 15 dneh po prejemu prijave. Rok 15 dni je instrukcijski. Tožnik je torej postal davčni zavezanec z dnem, ki je bil določen v odločbi o registraciji, zato ima tudi po mnenju sodišča šele od tega dne dalje pravico uveljavljati odbitek vstopnega DDV kot davčni zavezanec po 40. členu ZDDV. 
sodba in sklep U 855/2005Upravno sodiščeJavne finance29.01.2007odbitek vstopnega DDV - registracija davčnih zavezancev - registracija za DDV - DDVV zadevi je sporno, ali je tožnik upravičen do odbitka vstopnega DDV za obdobje, ko še ni bil vpisan v register zavezancev za DDV. Gre za vprašanje statusa zavezanca za DDV, ki ga pravna ali fizična oseba pridobi na podlagi prijave za registracijo in od katerega je odvisna pravica do odbitka vstopnega DDV. Res je, da pravna ali fizična oseba lahko pridobi status zavezanca za DDV že s prvimi navzven vidnimi aktivnostmi, ki so usmerjene na opravljanje dejavnosti (1. odstavek 113. člena Pravilnika), ki pa se mora rezultirati v prijavi za registracijo. 
sodba U 2465/2005Upravno sodiščeJavne finance18.12.2007podružnica tuje osebe - vračilo vstopnega DDV - registracija zavezanca za DDV - DDVPo mnenju sodišča pri uveljavljanju pravice do odbitka vstopnega DDV ne gre razlikovati med tujimi osebami in domačimi osebami, temveč je treba izhajati iz pojma davčnega zavezanca. Ti imajo pravico enako nastopati na trgu in uveljavljati pod istimi pogoji davčne ugodnosti, kamor sodi tudi pravica do odbitka vstopnega DDV. Nedvomno je tudi registracija po 58. členu ZDDV obveznost, ki zadeva davčnega zavezanca. V zadevi bi bilo potemtakem sporno, ali je tožnik upravičen do odbitka vstopnega DDV za obdobje, ko še ni bil vpisan v register zavezancev za DDV, kar pa je ob dejstvu, da je tožnik uveljavljal odbitek vstopnega DDV po računih, ki niso verodostojne knjigovodske listine v smislu SRS 21, po mnenju sodišča sekundarno vprašanje. 
sklep in sodba U 2437/2008Upravno sodiščeJavne finance02.02.2010trošarina - trošarinski izdelek - označevanje plinskega olja - trošarinski nadzor - izrečeni ukrep - načelo sorazmernostiOb vnosu v Slovenijo mora biti plinsko olje označeno v skladu z določbami ZTro in Pravilnika. Izrečeni ukrep - obveznost plačila trošarinskega dolga - je skladen z ugotovitvami inšpekcijskega pregleda ter zasledovanim ciljem zakona, ki za energente določa trošarinsko obveznost. Načelo sorazmernosti je bilo zato po presoji sodišča pravilno upoštevano.
Sodba U 778/95Vrhovno sodiščeUpravni oddelek06.04.2000napredovanje zaposlenih - osnovno in srednje šolstvo - naziv svetovalecTožena stranka je preverjala le, ali tožnica izpolnjuje pogoje za napredovanje v naziv svetovalec po pravilniku iz leta 1992, ne pa tudi pogoje za napredovanje glede na pravilnik iz leta 1994. Zaradi nepravilne uporabe materialnega prava je dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Ne more pa tožnica uveljavljati obnove postopka. Postopek, na katerega naj bi se nanašal predlog za obnovo, je bil začet na zahtevo tožnice, da se ji podeli naziv mentorica, in končan z odločbo o podelitvi naziva mentorica. Ker je predmet odločanja o obnovi postopka samo upravna stvar, zaradi katere je bil začet prejšnji upravni postopek, ki se je končal z dokončno odločbo, in ker je tožnica v tem postopku v celoti uspela, nobeno dejstvo ne bi moglo pripeljati do drugačne odločitve.
Sodba U 763/95Vrhovno sodiščeUpravni oddelek06.04.2000napredovanje zaposlenih - osnovno in srednje šolstvo - uporaba novega pravilnikaČe v postopku ni ugotovljeno, ali so morda določbe novega pravilnika za vlagatelja zahteve ugodnejše, je nepravilno uporabljeno materialno pravo in je dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.
UPRS sodba I U 1028/2015Upravno sodiščeUpravni oddelek17.12.2015nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - stroški postopka - odmera stroškov postopka - breme stroškov postopka - uspeh v postopkuSodišče se strinja s toženko, da je treba tožnikov uspeh v postopku presojati glede na višino nadomestila, ki mu je bilo odmerjeno (prim. tudi stališče tega sodišča v sodbi I U 1220/2013). Vendar pa toženka nima prav, ko popoln tožnikov uspeh enači izključno s situacijo, ko mu nadomestilo sploh ne bi bilo odmerjeno. Takšno stališče namreč ne upošteva možnosti, da se zavezanec ne pritoži zoper odmerno odločbo v celoti, temveč le zoper njen del (npr. ne nasprotuje odmeri dajatve, meni pa, da je bila odmerjena v napačni višini).

Izberi vse|Izvozi izbrane