<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

UPRS Sodba I U 873/2020-29

Sodišče:Upravno sodišče
Oddelek:Upravni oddelek
ECLI:ECLI:SI:UPRS:2021:I.U.873.2020.29
Evidenčna številka:UP00058065
Datum odločbe:12.10.2021
Senat, sodnik posameznik:Petra Hočevar
Področje:ELEKTRONSKE TELEKOMUNIKACIJE
Institut:spor med operaterjem in uporabnikom - naročniško razmerje za storitve mobilne telefonije - plačilo storitev mobilne telefonije in prenosa podatkov

Jedro

TAP datoteka (ang. Transferred Account Procedures) je izvorni zapis o opravljenem prometu, generiran neposredno iz centrale operaterja, ki nastane brez posega človeškega faktorja, v njem pa so zabeležene vse storitve naročnika v omrežju drugega operaterja, tudi prenos podatkov, vključno z obsegom in časom oprave te storitve in omrežjem operaterja, v katerem so bile opravljene. Tudi po oceni sodišča gre za dokaz z visoko stopnjo verodostojnosti, (še) zlasti ob odsotnosti kakršnihkoli drugih dokazov, ki bi izkazovali nasprotno.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Toženka je z odločbo zavrnila zahtevek tožnika, naj mu družba A. (v tem sporu stranka z interesom) odpiše znesek po postavki ''Prenos podatkov iz tujine Območje 3'' v višini 163,94 EUR brez DDV oziroma 200,00 EUR z DDV na računu št. TS1-2-18111334010 z dne 3. 12. 2018 za mesec november 2018 (1. točka izreka) in odločila, da v postopku niso nastali posebni stroški (2. točka izreka).

2. Iz obrazložitve izhaja, da je toženka v postopku, uvedenem na podlagi 217. člena Zakona o elektronskih komunikacijah (ZEKom-1), ugotovila, da je tožnik z operaterjem podpisal pogodbo o sklenitvi naročniškega razmerja za naročniški paket dne 14. 9. 2006, ki ga je na podlagi pisne vloge z dne 19. 7. 2017 spremenil v paket, ki vključuje tudi 10 GB prenosa podatkov Sloveniji in EU, nato pa sklenil še aneks z dne 23. 10. 2018, s katerim je v zameno za vezavo 24 mesecev kupil telefonski aparat Samsung Galaxy 59 po akcijski ceni. Tožnik je v postopku zatrjeval, da do prenosa podatkov, ki mu jih je zaračunal operater, ni moglo priti, ker je imel telefonski aparat med letom iz Londona do Nassaua izklopljen, nazadnje je telefon uporabljal na londonskem letališču, potem pa ga je prižgal šele v Nassauu. Tožnik je tudi trdil, da ga operater ni pravočasno obvestil o povečanem prometu, saj je hkrati prejel SMS sporočilo o doseženih 80 % finančnega limita in sporočilo o celotnem porabljenem limitu. Operater je dejansko opravljen podatkovni promet na SIM kartici tožnika izkazoval s TAP datoteko. Toženka ob odsotnosti drugih dokazil šteje TAP datoteko kot verodostojen dokaz o opravljenem prometu. Iz TAP datoteke je razvidno, da je tožnik v novembru 2018 prenesel 16.667 kb podatkov v omrežjih operaterjev T-Mobile USA/USA in BTC/BHS. V seji, ki se je pričela 21. 11. 2018 ob 05:24:01 uri in zaključila istega dne ob 05:58:52 uri, je tožnik prekoračil najprej 80 % limita, nato pa (še pred zaključkom seje) celoten limit, ki je bil na tožnikovo zahtevo nastavljen na 200,00 EUR. Tožnik je bil o prehodu v omrežje operaterja izven EU obveščen s SMS sporočilom, kot tudi o doseženem 80 % limitu in prekoračitvi prenosa podatkov. Iz storitve Monitor Alarm pa jasno izhaja, da se alarm sproži ob zaključku obračunske seje, znotraj katere je dosežena meja 80 % ali 100 % zakupljene količine, kar pomeni, da je operater ravnal v skladu s pravili te storitve, saj je do doseženih 80 % limita in prekoračitve limita prišlo znotraj ene obračunske seje, tožnik pa je obvestili prejel po njenem zaključku. Glede na povedano je toženka tožnikov zahtevek zavrnila.

3. Tožnik je v tožbi navedel, da je bilo v zadevi nepravilno ugotovljeno dejansko stanje. Ne drži, da bi imel prižgan telefon med letom čez Atlantik, saj bi edino tako lahko opravil podatkovni promet v količini 16.667 kb. Prav tako ni bil pravočasno obveščen s SMS sporočilom stranke z interesom, saj je bil obveščen šele 21. 11. 2018. Tožnik je telefon uporabljal nazadnje 20. 11. 2018 na letalu tako, da ga je odprl in izključil pred vzletom letala v Londonu. To je storil ravno iz razloga, da ne bi prišlo do prenosa podatkov. Ves čas leta je imel telefon izključen. Ko je letalo prispelo na letališče v Miamiju v ZDA, je telefon vključil in prejel SMS stranke z interesom o prekoračitvi limita. Zaradi izključenega telefona je bil v dobri veri, da je naredil vse, da do prenosa podatkov ne bi prišlo. Predlagal je, da sodišče tožbi ugodi, (smiselno) odločbo odpravi in mu povrne plačano sodno takso.

4. Toženka je v odgovoru na tožbo povzela ugotovitve izpodbijane odločbe, se sklicevala tudi na sodbi, I U 206/2016 z dne 6. 12. 2016, in, I U 1660/2012 z dne 9. 4. 2013. Navedba tožnika, da je imel telefon ves čas leta izključen, ne more izpodbiti dokaza, predloženega med postopkom - podatkov iz TAP datoteke. Toženka ni navedla, da je imel tožnik med letom čez Atlantik vključen telefon. O cenah storitve izven območja EU je bil tožnik obveščen s SMS obvestilom vsaj dve uri prej, preden je prišlo do sporne seje prenosa podatkov. Pripomnila je še, da je tožnik v postopku trdil, da je telefon vklopil šele na letališču v Nassauu, v tožbi pa, da ga je vklopil že v Miamiju, ZDA. Predlagala je zavrnitev tožbe in zavrnitev zahtevka za povrnitev stroškov.

5. Sodišče je v zvezi s sestavo sodišča pri odločanju o tej tožbi s sklepom, I U 873/2020 z dne 21. 9. 2021, sklenilo, da v zadevi sodi sodnik posameznik.

6. Sodišče je 12. oktobra 2021 v zadevi opravilo glavno obravnavo, na katero sta pristopila tožnik in toženka, stranka z interesom se obravnave ni udeležila. Zoper sestavo sodišča prisotni stranki nista imeli ugovorov, vztrajali sta pri svojih navedbah in predlogih, kar sta podrobno obrazložili. Sodišče je vpogledalo v upravni spis zadeve in glavno obravnavo zaključilo.

K I. točki izreka:

7. Tožba ni utemeljena.

8. V primeru tožnik izpodbija odločitev toženke, s katero je ta zavrnila njegov zahtevek, naj mu družba A., d.d. (stranka z interesom) odpiše znesek po postavki ''Prenos podatkov iz tujine Območje 3'' v višini 163,94 EUR brez DDV oziroma 200,00 EUR z DDV na računu št. TS1-2-18111334010 z dne 3. 12. 2018 za mesec november 2018. Da je toženka odločila o tožnikovem predlogu za rešitev spora (tudi) po višini, potrjujejo podatki spisa (razčlenjen račun št. TS1-2-18111334010 z dne 3. 12. 2018), zato sodišče ne more slediti navedbi tožnika, podani na glavni obravnavi, da mu je bil za to postavko zaračunan znesek okrog 360,00 EUR.

9. Odločitev v tem primeru je toženka oprla na 217. člena ZEKom-1, ki ureja pristojnost toženke za reševanje sporov, kakršni (med drugim) so: - spori med fizičnimi in pravnimi osebami, ki zagotavljajo elektronska komunikacijska omrežja in storitve ter končnimi uporabniki, če se spori nanašajo na pravice in obveznosti, ki jih določajo ta zakon, na njegovi podlagi izdani predpisi, ter pravice in obveznosti iz pogodb o zagotavljanju elektronskih komunikacijskih omrežij oziroma storitev (spori končnih uporabnikov) (druga alineja prvega odstavka).

10. Po tretjem odstavku istega člena reševanje sporov iz prvega in drugega odstavka tega člena ne posega v morebitno sodno pristojnost, torej je postopek reševanja sporov pred agencijo popolnoma ločen od postopka na sodišču. Po četrtem odstavku tega člena agencija pri izvajanju nalog reševanja sporov iz prvega odstavka tega člena deluje neodvisno in ne sme zaprositi ali prejemati navodil od drugih državnih organov, kar ne vpliva na možnost posvetovanja agencije z organom, pristojnim za varstvo konkurence, ali organom, pristojnim za varstvo potrošnikov, kjer agencija oceni za to primerno (četrti odstavek).

11. Ta določba pomeni prenos 3a odstavka 3. člena Okvirne direktive, ki določa, da morajo nacionalni regulativni organi, pristojni za reševanje sporov (kar agencija nedvomno je), delovati neodvisno in ne smejo prositi ali sprejemati navodil nobenega drugega organa v zvezi z opravljanjem nalog, ki so jim dodeljene na podlagi nacionalne zakonodaje, s katero se izvaja zakonodaja EU (Poročevalec k 217. členu).

12. V 218. členu ZEKom-1 določen postopek reševanja spora pa zagotavlja, da je agencija pri tem nepristranska, torej, da nobene od strank ne obravnava pristransko, saj se uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek (tretji odstavek), ki agencijo zavezuje k zakonitemu in pravilnemu odločanju (6. člen ZUP), varstvu pravic strank in varstvu javnih koristi (7. člen ZUP), ugotovitvi materialne resnice (8. člen ZUP) ter nalaga agenciji obveznost, da stranki da možnost izjave na vsa relevantna dejstva in okoliščine, ki so pomembna za odločitev (9. člen ZUP).

13. Po podatkih spisa, oziroma kot izhaja iz razlogov izpodbijane odločbe, je toženka svoj zaključek sprejela na podlagi naslednjih ugotovitev: - da ima tožnik sklenjeno naročniško pogodbo s stranko z interesom s časovno vezavo 24 mesecev zaradi nakupa telefonskega aparata, - da je tožnik zahteval finančni limit prenosa podatkov do 200,00 EUR, kar vse ni sporno med strankama, - da je iz TAP datoteke (ki jo je toženki posredovala stranka z interesom) razvidno, da je do prenosa podatkov v tujini v količini 16.667 kb prišlo 21. 11. 2018 v seji, ki se je pričela ob 05:25:01 uri in končala istega dne ob 05:58:52 uri, - da je bil tožnik s SMS sporočilom po zaključku te seje obveščen o doseženih 80 % finančnega limita, nato pa še o doseženih 100 % vključenega finančnega limita.

14. Zadnjima dvema ugotovitvama tožnik nasprotuje in sicer kot poglavitno ugovarja, da do prenosa podatkov ni moglo priti, ker je telefon izključil na londonskem letališču 20. 11. 2018 in ga prižgal šele v Nassauu, Bahami oziroma (kot navaja sedaj v tožbi) v Miamiju, ZDA, 21. 11. 2018 in da je bil o doseženih 80 % finančnega limita in doseženem 100 % limita obveščen prepozno, tj. šele 21. 11. 2018.

15. Sodišče sledi razlogovanju toženke, da ob odsotnosti dokazov tožnika za svoje trditve (o izklopu telefona (med letom čez Atlantik) in ponovnem priklopu po pristanku v ZDA oziroma Bahamih in posledično nemožnem prenosu podatkov) ni mogoče sprejeti drugačnega zaključka, da je do prenosa podatkov v količini 16.667 kb prišlo in, da ker je bila storitev opravljena, je stranka z interesom - operater tožniku mogel to postavko tudi zaračunati.

16. Kot je tožniku pojasnila že toženka, je TAP datoteka (ang. Transferred Account Procedures) izvorni zapis o opravljenem prometu, generiran neposredno iz centrale operaterja, ki nastane brez posega človeškega faktorja, v njem pa so zabeležene vse storitve naročnika v omrežju drugega operaterja, tudi prenos podatkov, vključno z obsegom in časom oprave te storitve in omrežjem operaterja, v katerem so bile opravljene. Tudi po oceni sodišča gre za dokaz z visoko stopnjo verodostojnosti, (še) zlasti ob odsotnosti kakršnihkoli drugih dokazov, ki bi izkazovali nasprotno. Tako tudi sodišče v sodbi, I U 206/2016 z dne 6. 12. 2016.

17. Tožnik tudi v tožbi (kot že med postopkom pred toženko) ni predložil, niti predlagal izvedbe dokazov v dokaz svoji trditvi o izklopu telefona pred vzletom in ponovnem priklopu po pristanku letala, je pa na glavni obravnavi navedel, da toženka ni izkazala, da ne moreš absolutno izključiti prenosa podatkov v takem primeru (torej, če je telefon izključen - op. sod.). Ker je na strani tožnika, da dokaže, da do prenosa podatkov ni moglo priti (česar tožnik ni izkazal), sodišče tožniku tudi v tem izvajanju ne more slediti, ob tem pa še sledi prepričljivemu pojasnilu toženke kot regulatorja na tem področju, da je izkustveno neverjetno, da bi do prenosa podatkov prišlo, če bi bil telefon izključen.

18. V zvezi z zatrjevanjem tožnika, da je bil prepozno obveščen o doseženem 80 % finančnega limita in nato o doseženem 100 % finančnem limitu, se sodišče sklicuje na obrazložitev toženke v tem delu, ki se je oprla na pogoje storitve Monitor Alarm (storitev, v okviru katere operater svoje naročnike obvešča o dosegu določenega zneska porabe zakupljenih pogovorov, sporočil in podatkov na svojem telefonskem aparatu). Ugotovila je, da je bil tožnik obveščen, kot to omogoča ta storitev: po zaključku obračunske seje, znotraj katere je presežena meja 80 % ali 100 % zakupljene količine. Tako do 80 %, kot 100 % dosega limita je namreč prišlo v okviru iste seje, alarm pa se je sprožil po njenem zaključku, kot to tudi potrjujejo podatki spisa (SMS ob 05:58:55 z obvestilom o dosegu 80 % finančnega limita in SMS ob 05:58:55 z obvestilom o dosegu 100 % vključenega limita (200 EUR z DDV). Tožnik zato drugačne odločitve tudi ne more doseči s trditvijo, da se je alarm sprožil prepozno, kar bi - kot bi se dalo sklepati iz tožbenih izvajanj - pomenilo, da stranka z interesom ni upravičena do plačila te postavke, saj je bila storitev Monitor Alarm opravljena, kot je določeno, in ob doseženem 80 % in 100 % finančnem limitu, kot ga je tožnik zahteval (200,00 EUR z DDV).

19. Glede na povedano je sodišče presodilo, da je bila odločitev toženke pravilna in zakonita, hkrati pa tudi ni našlo razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti, je tožbo tožnika zoper izpodbijano odločbo zavrnilo (prvi odstavek 63. člena Zakona o upravnem sporu - ZUS-1).

20. Sodišče je o zadevi odločilo po opravljeni glavni obravnavi (51. člen ZUS-1).

21. Odločitev o stroškovnem zahtevku tožnika temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.

22. Sodišče je odločalo v tej sestavi na podlagi sprejetega sklepa o sodniku posamezniku (sklep, I U 873/2020 z dne 21. 9. 2021).


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o elektronskih komunikacijah (2012) - ZEKom-1 - člen 217, 218

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
28.09.2022

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDYwMTA1