<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

UPRS Sodba II U 104/2016-25

Sodišče:Upravno sodišče
Oddelek:Upravni oddelek
ECLI:ECLI:SI:UPRS:2018:II.U.104.2016.25
Evidenčna številka:UP00011300
Datum odločbe:11.04.2018
Senat, sodnik posameznik:Jasna Šegan (preds.), Vlasta Švagelj Gabrovec (poroč.), Violeta Tručl
Področje:KONCESIJE
Institut:koncesija - izvajalec gospodarske javne službe - merila za izbor koncesionarja - ekonomsko najugodnejša ponudba

Jedro

V primeru, ko nihče od ponudnikov ponudbene cene, ki je bila ključno merilo pri izboru koncesionarja, ne izračuna pravilno oziroma v primeru, ko pravilnosti izračuna (tudi po pozivu za dodatno pojasnilo) ni mogoče preizkusiti, koncedent ne sme izbrati nobenega od ponudnikov, pač pa mora postopek izbire končati (59. člen ZJZP) in bodisi ponoviti javni razpis za podelitev koncesije bodisi se odločiti za katero od drugih možnih oblik zagotavljanja javne službe, ki so na voljo po 6. členu ZGJS.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Skupne občinske uprave občin v Spodnjem Podravju št. 430-17/2012 z dne 18. 11. 2015 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 15,00 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je Skupna občinska uprava občin v Spodnjem Podravju (v nadaljevanju: Skupna občinska uprava) družbe A. d.o.o., B. d.o.o. in C. d.o.o. (skupna ponudba) izbrala za koncesionarje za opravljanje obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov, obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na območju občin Spodnjega Podravja in jim podelila koncesijo za obdobje 15 let po sklenitvi koncesijske pogodbe, razen za območje Občine Gorišnica, kjer je koncesijo podelila za obdobje 5 let po sklenitvi koncesijske pogodbe (1. točka izreka). Ponudbi družbe D. d.o.o. (skupna ponudba) in družbe E. d.o.o. (skupna ponudba) pa je Skupna občinska uprava kot nepopolni izločila (2. točka izreka). Odločila je še, da bo koncesionar dejavnost gospodarske javne službe izvajal v skladu s pogodbo o koncesiji, ki mora biti sklenjena najkasneje v 45 dneh po dokončnosti te odločbe, sicer odločba preneha veljati (točka 3 izreka). Ugotovila je, da organ in stranke krijejo vsak svoje stroške postopka (točka 4 izreka).

2. V obrazložitvi izpodbijane odločbe Skupna občinska uprava pojasnjuje, da je bil v Uradnem listu Republike Slovenije dne 2. 11. 2012 objavljen Javni razpis za opravljanje obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki na območju občin Spodnjega Podravja (v nadaljevanju Javni razpis). V skladu s 46. členom Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (v nadaljevanju ZJZP) je bil izveden postopek konkurenčnega dialoga. Z odločbo št. 430-17/2012 z dne 3. 4. 2014 je Skupna občinska uprava kot najugodnejšo izbrala skupno ponudbo družb A. d.o.o, B. d.o.o. in C. d.o.o. Z odločbo opr. št. II U 288/2014 z dne 28. 5. 2015 je Upravno sodišče Republike Slovenije na podlagi vložene tožbe D. d.o.o. odločbo odpravilo in zadevo vrnilo Skupni občinski upravi v ponovno odločanje z napotilom, da mora Skupna občinska uprava v ponovljenem postopku preveriti pravilnost izračuna ponudbenih cen, upoštevaje določila Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (v nadaljevanju Uredba).

3. V ponovljenem postopku je zato Skupna občinska uprava od vseh treh ponudnikov zahtevala, da ji pojasnijo način izračuna cene storitev posamezne javne službe in navedejo podatke, ki so jih pri izračunu uporabili. Pojasnila sta posredovala D. d.o.o. in A. d.o.o. Ponudbo družbe E. d.o.o., ki pojasnil ni posredovala, pa je Skupna občinska uprava izločila iz nadaljnjega postopka, saj, kot navaja, ponudbe ni mogoče preveriti in ugotoviti, ali je ponudnik oblikoval ponudbene cene v skladu z 22. in 23. členom Uredbe.

4. Po mnenju Skupne občinske uprave bi v skladu z dvanajstim odstavkom 23. člena Uredbe moral ponudnik za izračun cene uporabiti podatke o zbranih količinah opravljenih storitev iz evidenčnih listov. Ponudnik D. d.o.o. je za izračun cene posamezne storitve uporabil podatke o zbranih količinah odpadkov iz gospodinjstev in ne podatke iz evidenčnih listov, ki vsebujejo vse vrste zbranih podatkov - tudi tiste, ki se zberejo v zbirnih centrih. Ker je ponudnik uporabil nepravilne podatke, je njegov izračun ponudbene cene po mnenju Skupne občinske uprave nepravilen. Netočen pa je tudi izračun na volumen posode, saj ponudnik pri izračunu ni upošteval števila posod na odjemnih mestih, čeprav je s temi podatki razpolagal. Pri izračunu cene za odlaganje komunalnih odpadkov pa tudi ni upošteval svoje obveze, da bo odložil le 10 % zbranih komunalnih odpadkov. Iz navedenih razlogov je bila skupna ponudba D. d.o.o. izločena.

5. V nadaljevanju obrazložitve Skupna občinska uprava pojasnjuje ugotovljen način izračuna cene posameznih javnih služb ter skupne ponudbene cene za vse tri javne službe izbranih ponudnikov. Kot ugotavlja, so izbrani ponudniki pri izračunu stroškov ter cene posameznih javnih služb upoštevali predvidene količine vseh zbranih odpadkov (19.385.041 kg), obdelanih odpadkov (8.732.775 kg - 45,0490 % vseh zbranih odpadkov) in odloženih odpadkov (3.929.749 kg - 20,2721 % vseh zbranih odpadkov). Cene posameznih javnih služb (0,1170 EUR/kg za javno službo zbiranja komunalnih odpadkov, 0,0833 EUR/kg za javno službo obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in 0,0900 EUR/kg za javno službo odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja) so nato izračunali tako, da so predvidene stroške delili s predvideno količino posameznih storitev, kot določa to 23. člen Uredbe. Skupno ceno ravnanja z odpadki pa so izračunali tako, da so stroške, ki se nanašajo na zbiranje, obdelavo in odlaganje odpadkov sešteli in nato te skupne stroške (3.350.210,08 EUR) delili s količino vseh zbranih odpadkov (19.385.041 kg), s čimer so po mnenju Skupne občinske uprave dobili pravilno skupno ceno za ravnanje z odpadki na kilogram zbranih odpadkov (0,1728 EUR/kg).

6. Ker so izbrani ponudniki cene posameznih javnih služb izračunali v skladu z Uredbo tako, da so upoštevali količino posameznih storitev, ki ni vedno enaka količini vseh zbranih odpadkov, izračun skupne cene z enostavnim seštevkom cen posameznih javnih služb po mnenju Skupne občinske uprave ne bi bil pravilen. Izračun skupne cene ravnanja z odpadki iz cen posameznih storitev je, kot navaja Skupna občinska uprava, pravilen le z upoštevanjem deleža količin odpadkov, ki bodo obdelani (45.0490 % vseh zbranih količin) in deleža količin, ki bodo odloženi (20,2721 % vseh zbranih količin). Kot še dodaja, se s pravilnim upoštevanjem deležev lahko izračuna pravilna skupna cena ravnanja z odpadki tudi na sledeči način: 0,1170 EUR/kg x 100 % (oziroma 19.385.041 kg : 19.385.041 kg) + 0,0833 EUR/kg x 45,0490 % (oziroma 8.732.775 kg : 19.385.041 kg) + 0,0900 EUR/kg x 20,2721 % (oziroma 3.929.749 kg : 19.385.041 kg) = 0,1728 EUR/kg. Iz navedenega izračuna po mnenju Skupne občinske uprave izhaja, da so izbrani ponudniki cene posameznih javnih služb izračunali v skladu z 22. in 23. členom Uredbe.

7. Ker je bila popolna samo ena ponudba, točkovanje po merilih po mnenju Skupne občinske uprave ni bilo smiselno.

8. Zoper izpodbijano odločbo je družba D. d.o.o. vložila pritožbo, ki pa so jo župani občin v Spodnjem Podravju z odločbo št. 430-17/2012 z dne 17. 2. 2016 kot neutemeljeno zavrnili (točka 1 izreka) ter navedli, da organi in stranke krijejo vsak svoje stroške postopka (točka 2 izreka odločbe).

9. Zoper odločitev Skupne občinske uprave je tožbo v upravnem sporu vložila družba D. d.o.o., ki poudarja, da bi Skupna občinska uprava v ponovljenem postopku morala v skladu z 58. členom ZJZP po pridobitvi dodatnih pojasnil s strani ponudnikov na ustni obravnavi ponudnike seznaniti z njihovim uspehom v postopku ter jim določiti rok, da podajo svoje pripombe. Ker tega Skupna občinska uprava ni storila, je prišlo po mnenju tožnika v postopku do bistvene kršitve pravil postopka, saj ni imel možnosti, da bi se seznanil z razlogi za izločitev njegove ponudbe in da bi se do razlogov za izločitev tudi opredelil.

10. Zaradi skope obrazložitve v delu, ki se nanaša na razloge za izločitev njegove ponudbe, odločbe po mnenju tožnika ni mogoče preizkusiti.

11. Kot navaja tožnik, ponudbe Skupna občinska uprava tudi ne bi smela izločiti kot nepopolne. Pri tem se sklicuje na kršitev načela estoppel in poudarja, da bi morali biti podatki, potrebni za pripravo ponudbe, pod enakimi pogoji javno dostopni vsem zainteresiranim ponudnikom. S podatki o količinah odpadov iz evidenčnih listov namreč razpolaga le izbrani ponudnik, ki je že do sedaj izvajal javno službo ravnanja s komunalnimi odpadki. Ker podatki za pripravo ponudb niso bili pod enakimi pogoji dostopni vsem ponudnikom, ponudbe niso primerljive, kršena pa so tudi bila splošna načela postopka podelitve koncesij (načelo primerljivosti, načelo enakosti, načelo transparentnosti in načelo konkurence). Kot pojasnjuje tožnik, je sam pri pripravi ponudbe upošteval vse dostopne podatke o zbranih količinah odpadkov, to je tako podatke, posredovane v razpisni dokumentaciji, kot tudi javno dostopne podatke na portalu ARSO. Na vprašanje, ki ga je zastavil, je tudi Skupna občinska uprava v postopku odgovorila, da v razpisni dokumentaciji navedeni podatki predstavljajo vse količine zbranih odpadkov, vključno z odpadki iz vseh obstoječih zbirnih centrov.

12. Tudi merila za izbor najugodnejše ponudbe so bila po mnenju tožnika določena šele naknadno. V nadaljevanju tožnik pojasnjuje svoj način izračuna posameznih cen storitev javnih služb ter skupne cene za vse tri javne službe.

13. Glede očitka o nepravilnem izračunu na volumen posode pa odgovarja, da s podatkom o številu posod na odjemnih mestih ni razpolagal. Ta podatek pa tudi ni bil sestavni del razpisne dokumentacije.

14. V dokaz svojih navedb tožnik med drugim predlaga tudi zaslišanje svojega predstavnika F.F., ki lahko natančneje obrazloži način izračuna cene in uporabljene količine pri izračunu. Sodišču zato predlaga, da tožbi ugodi in odločbo o izbiri koncesionarja odpravi in vrne zadevo Skupni občinski upravi v ponovno odločanje, zahteva pa tudi povračilo stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

15. V odgovoru na tožbo toženke vztrajajo pri izpodbijani odločitvi in sodišču predlagajo, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

16. Na tožbo sta kot prizadeti stranki odgovorili tudi družbi B. d.o.o. in družba C. d.o.o., ki se sklicujeta na razloge za odločitev, navedene v obrazložitvi izpodbijane odločbe in sodišču predlagata, da tožbo kot neutemeljeno zavrne. Navajata še, da bi jima z odpravo izpodbijane odločbe, ki bi imela za posledico ničnost sklenjene koncesijske pogodbe, nastala nepopravljiva poslovna škoda.

17. Tožba je utemeljena.

18. Med strankami v postopku je sporna odločitev o izbiri koncesionarja za izvajanje treh obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki na območju dvanajstih občin Spodnjega Podravja.

19. Skupna občinska uprava je v zadevi že odločila z odločbo št. 430-17/2012 z dne 3. 4. 2014, s katero je kot ekonomsko najugodnejšo izbrala skupno ponudbo družb A. d.o.o., C. d.o.o. in B. d.o.o., skupni ponudbi ostalih ponudnikov (tudi tožnika v tem upravnem sporu) pa je zavrnila. Odločbo je Upravno sodišče Republike Slovenije s sodbo opr. št. II U 288/2014 z dne 13. 5. 2015 odpravilo, ker je ugotovilo, da ponudbena cena izbranih ponudnikov ni bila izračunana pravilno. V obrazložitvi sodbe je pojasnilo pravilen način izračuna cene ter Skupni občinski upravi naložilo, naj v ponovljenem postopku pravilnost izračuna ponudbenih cen preveri še pri ostalih ponudnikih. Skupna občinska uprava je - kljub ugotovitvam sodišča o nepravilnem izračunu ponudbene cene izbranih ponudnikov - v ponovljenem postopku, za koncesionarja treh javnih služb ponovno izbrala družbe A. d.o.o., C. d.o.o. in B. d.o.o., katerih skupno ponudbo je štela za edino popolno, ostali dve skupni ponudbi pa je kot nepopolni izločila.

20. Tožnik v tožbi nasprotuje izločitvi njegove ponudbe ter poudarja, da ponudbe niso primerljive, ker ponudniki v postopku niso razpolagali z enakimi podatki za izračun ponudbene cene javnih služb, uveljavlja pa tudi postopkovne kršitve.

21. Kot je bilo določeno v točki 2 Javnega razpisa, je bil za izbiro ekonomsko najugodnejše ponudbe v obravnavani zadevi določen postopek konkurenčnega dialoga v smislu 46. člena ZJZP, po koncu katerega javni partner prispele ponudbe oceni na podlagi meril, ki so bila za oceno ponudb določena v Javnem razpisu (dvanajsti odstavek 46. člena ZJZP).

22. Javni razpis je merila in kriterije za izbiro koncesionarja določil v 8. točki. Poleg cene storitve so se pri izboru upoštevale še izkušnje v zvezi z izvajanjem javne službe (reference) in dodatni obseg ponujenih storitev. Kriteriji in merila za izbor ekonomsko najugodnejše ponudbe so bili podrobneje določeni v razpisni dokumentaciji za pripravo končnih ponudb, ki je bila po končani drugi fazi konkurenčnega dialoga prijaviteljem poslana skupaj s pozivom za oddajo končnih ponudb. Razpisni dokumentaciji so bila priložena Navodila za izdelavo končne ponudbe, ki so določala, da morajo ponudniki oddati končno ponudbo na predpisanih obrazcih iz razpisne dokumentacije, v navodilih pa je bilo določeno tudi, kako se bodo ocenjevale končne ponudbe. Določeno je bilo najvišje možno število točk, ki jih je lahko ponudba prejela po posameznih merilih (po merilu cene storitve 80 točk, po merilu dodatnega obsega ponujenih storitev 10 točk in po merilu izkušenj v zvezi z izvajanjem javne službe 10 točk), pojasnjen pa je bil tudi način točkovanja ponudb. Glede cene storitve, ki je predstavljala glavno merilo za izbor ekonomsko najugodnejše ponudbe, je bilo določeno, da bo ponudba z najnižjo ponudbeno ceno prejela po tem merilu maksimalno število točk (80 točk), ostale ponudbe pa bodo dobile ustrezno manjše število točk po predpisani formuli: cena v točkah = (najnižja ponudbena cena/ponudbena cena) x 80.

23. Iz Navodil za izdelavo končne ponudbe izhaja, da je bila pri merilu cene storitve ključna ponudbena cena za izvajanje vseh obveznih občinskih gospodarskih javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki. Ker se je v obravnavani zadevi koncesija podeljevala za vse tri obvezne lokalne gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki skupaj, je bila torej pri izboru odločilna skupna ponudbena cena vseh treh omenjenih javnih služb (javne službe za zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov, javne službe za obdelavo določenih vrst komunalnih odpadkov in javne službe za odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov).

24. V skladu z razpisno dokumentacijo so morali ponudniki ponudbeno ceno storitve za vsako od naštetih gospodarskih javnih služb (zbiranja, obdelave in odlaganja odpadkov) posebej vpisati v obrazec (OBR-II/4), ki je bil sestavni del razpisne dokumentacije. Poleg cene vsake posamezne javne službe so morali ponudniki v obrazec vpisati tudi skupno ceno za vse tri gospodarske javne službe, in sicer v EUR na kg odpadka brez DDV. To skupno ceno vseh treh javnih služb je bila Skupna občinska uprava v skladu z navodili razpisne dokumentacije dolžna upoštevati pri vrednotenju ponudb po merilu cene storitve.

25. V ponovljenem postopku je Skupna občinska uprava v skladu z napotilom sodišča od ponudnikov zahtevala dodatna pojasnila danih ponudb v delu, v katerem se te nanašajo na ponudbeno ceno storitev - zahtevala je, da pojasnijo način izračuna cene in navedejo podatke, ki so jih uporabili pri izračunu.

26. Glede izračuna cene storitev sodišče ponavlja stališče, navedeno v obrazložitvi sodbe opr. št. II U 288/2014, po katerem skupna ponudbena cena vseh treh javnih služb izbranih ponudnikov (družb A. d.o.o., B. d.o.o. in C. d.o.o.) ni izračunana pravilno.

27. Kot je sodišče že pojasnilo, Javni razpis načina izračuna cene storitev posameznih javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki ni posebej določil. Način izračuna te cene namreč določa državni predpis, na uporabo katerega je napotovala tudi razpisna dokumentacija, v kateri je bilo navedeno, da morajo ponudniki ponudbi priložiti elaborat o oblikovanju cen v skladu z Uredbo. Določila te Uredbe so morali ponudniki pri izračunu ponudbene predračunske cene storitev posamezne javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki upoštevati tudi v obravnavani zadevi.

28. Predračunska cena storitev posamezne javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki se po izrecni določbi enajstega odstavka 23. člena člena Uredbe izračuna tako, da se načrtovane stroške posamezne storitve deli z načrtovano količino storitve posamezne javne službe. Iz navedene določbe jasno izhaja, da se cena posamezne javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki izračuna tako, da se načrtovane stroške zbiranja oziroma obdelave oziroma odlaganja odpadkov deli z načrtovanimi količinami zbranih oziroma obdelanih oziroma odloženih odpadkov. Pri izračunu cene je torej bilo treba upoštevati predviden delež odpadkov, ki bodo obdelani ter predviden delež odpadkov, ki bodo odloženi.

29. Iz elaborata izbranih ponudnikov in iz naknadno posredovanega pojasnila ponudbe izhaja, da so ti predračunsko ceno posamezne javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki izračunali v skladu z enajstim odstavkom 23. člena Uredbe tako, da so načrtovane stroške vsake od treh javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki delili z načrtovano količino zbranih, obdelanih in odloženih odpadkov. Pri izračunu so izhajali iz podatkov o količinah (zbranih, obdelanih in odloženih) odpadkov ter podatkov o stroških ravnanja z odpadki iz leta 2012. Pri tem so pravilno upoštevali tudi predviden delež odpadkov, ki bodo obdelani (45,0490 % od vseh predvideno zbranih odpadkov - 8.732.775 kg/19.385.041 kg) ter predviden delež odpadkov, ki bodo odloženi (20,2721 % od vseh zbranih odpadkov - 3.929.749 kg/19.385.041 kg).

30. Kljub pravilnemu načinu izračuna cene posamezne javne službe pa izbrani ponudniki po ugotovitvi sodišča v sodbi opr. št. II U 288/2014 skupne ponudbene cene vseh treh gospodarskih javnih služb niso izračunali pravilno.

31. Iz predstavljene formule za izračun skupne cene namreč izhaja, da so delež odpadkov, ki so ga predvideli za obdelavo in delež odpadkov, ki so ga predvideli za odlaganje, pri izračunu cene upoštevali dvakrat - tako pri izračunu cene posamezne javne službe obdelave in odlaganja odpadkov kot tudi kasneje pri izračunu skupne cene za vseh treh gospodarskih javnih služb. Skupno ceno so namreč izračunali tako, da so izračunani ceni za obdelavo in odlaganje odpadkov ponovno množili s predvidenim deležem odpadkov, ki bodo obdelani in odloženi, nato pa so tako dobljeni ceni sešteli z izračunano ceno zbiranja odpadkov. Do enakega rezultata je mogoče priti tudi z delitvijo seštevka stroškov vseh treh javnih služb s količino vseh predvideno zbranih odpadkov. Takšen načina izračuna cene storitev vseh treh javnih služb, ki pravzaprav predstavlja povprečno ceno na kilogram zbranih odpadkov in ne skupne cene vseh treh javnih služb, pa po presoji sodišča ni pravilen, saj ne upošteva predvidenih deležev obdelanih in odloženih odpadkov, ki se morajo po Uredbi upoštevati tudi pri izračunu cene vsake posamezne javne službe.

32. Skupna cena storitev vseh treh javnih služb, ki je bila merilo za izbor ekonomsko najugodnejše ponudbe, lahko glede na navedeno predstavlja le vsoto cen posameznih javnih služb, za katere se v obravnavani zadevi koncesija podeljuje skupaj. Drugačen način izračuna vsake posamezne, pa tudi skupne cene storitev vseh treh javnih služb bi pomenil zaobid državnih predpisov, ki v javnem interesu (pa tudi v interesu ponudnikov) določajo način izračuna cen storitev obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja z namenom, da se zagotovi nadzor nad ponudbenimi cenami storitev (načelo transparentnosti), na ta način pa se v postopku izbire najugodnejšega ponudnika zagotavlja tudi primerljivost ponudbenih cen (načelo enakosti).

33. Skupne ponudbene cene pa po ugotovitvi sodišča ni izračunal pravilno niti tožnik, ki je skupno ponudbeno ceno sicer izračunal kot vsoto cen storitev posameznih javnih služb, ni pa pri izračunu posamezne cene javne službe upošteval predvidenih deležev odloženih (in obdelanih) odpadkov, kar je v nasprotju z določili Uredbe.

34. V primeru, kakršen je obravnavani, ko nihče od ponudnikov ponudbene cene, ki je bila ključno merilo pri izboru koncesionarja, ne izračuna pravilno oziroma v primeru, ko pravilnosti izračuna (tudi po pozivu za dodatno pojasnilo) ni mogoče preizkusiti, koncedent ne sme izbrati nobenega od ponudnikov, pač pa mora postopek izbire končati (59. člen ZJZP) in bodisi ponoviti javni razpis za podelitev koncesije bodisi se odločiti za katero od drugih možnih oblik zagotavljanja javne službe, ki so na voljo po 6. členu Zakona o gospodarskih javnih službah.

35. Ker tega Skupna občinska uprava ni storila in je kljub nepravilnostim, ki jih je ugotovilo sodišče, pri izračunu cene za koncesionarja v ponovljenem postopku ponovno izbrala družbe A. d.o.o., B. d.o.o. in C. d.o.o., je izpodbijana odločba po presoji sodišča nezakonita.

36. Utemeljen pa je po presoji sodišča tudi tožbeni očitek, ki se nanaša na kršitev določbe tretjega odstavka 58. člena ZJZP, v skladu s katero mora organ, ki odloča o izbiri izvajalca javno-zasebnega partnerstva, pred izdajo odločbe o izbiri izvesti ustno obravnavo, na kateri mora stranke seznaniti s potekom postopka in njihovim uspehom v postopku ter jim določiti rok za podajo pripomb. Ker Skupna občinska uprava pred izdajo izpodbijane odločbe ni ravnala v skladu z obveznostmi iz omenjene določbe, je tudi bistveno kršila pravila postopka.

37. Zaradi nepravilne uporabe materialnega prava ter kršitve pravil postopka je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo na podlagi 3. in 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUS-1) odpravilo - ne da bi ob tem presojalo utemeljenost tudi drugih tožbenih ugovorov - ter zadevo vrnilo Skupni skupni občinski upravi v ponovni postopek.

38. Pri odločanju v ponovljenem postopku je upravni organ vezan na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava in na njegova stališča, ki se tičejo postopka (četrti odstavek 64. člena ZUS-1).

39. Sodišče je o zadevi odločilo na seji brez glavne obravnave, ker dokazi, ki jih je predlagal tožnik (listinski dokazi iz spisa ter zaslišanje predstavnika tožnika o načinu izračuna ponudbene cene), za odločitev niso pomembni (2. alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

40. Ker je sodišče tožbi ugodilo in odpravilo izpodbijani akt, so v skladu z določbo tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 toženke dolžne tožniku povrniti stroške postopka v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Po določilu prvega odstavka 3. člena tega pravilnika je tožnik (ki v postopku ni imel pooblaščenca, ki je odvetnik, zadeva pa je bila rešena na seji) upravičen do povrnitve stroškov postopka v višini 15,00 EUR. Te stroške skupaj z morebitnimi zakonskimi zamudnimi obrestmi je sodišče naložilo v plačilo toženki


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o javno-zasebnem partnerstvu (2006) - ZJZP - člen 59
Zakon o gospodarskih javnih službah (1993) - ZGJS - člen 6

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
05.07.2018

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDE5Nzgy