<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSRS Sodba VIII Ips 109/2017

Sodišče:Vrhovno sodišče
Oddelek:Delovno-socialni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSRS:2017:VIII.IPS.109.2017
Evidenčna številka:VS00005156
Datum odločbe:25.10.2017
Opravilna številka II.stopnje:Sodba VDSS Psp 476/2016
Datum odločbe II.stopnje:19.01.2017
Senat:mag. Marijan Debelak (preds.), mag. Irena Žagar (poroč.), Karmen Iglič Stroligo, Marjana Lubinič, Borut Vukovič
Področje:POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
Institut:starostna pokojnina - predčasna pokojnina - znižanje pokojnine - prostovoljno zavarovanje

Jedro

Tožeča stranka ob vložitvi zahteve ni izpolnjevala pogoja za priznanje pravice do starostne pokojnine, saj ni dopolnila 40 let pokojninske dobe brez dokupa.

Tožeča stranka v obdobju od 1. 8. 1977 do 30. 12. 1982 ni bila obvezno zavarovana, prav tako v tem času tudi ni bila v delovnem razmerju. Zato gre v tem primeru za zavarovalno dobo, dopolnjeno po prenehanju obveznega zavarovanja, za katerega je prostovoljno plačala prispevke. Navedena doba se zato upošteva pri izpolnjevanju splošnih pogojev za upokojitev in pri odmeri pokojnine, ne pa tudi v primerih, ko je starostna pokojnina utemeljena z aktivnim 40 - letnim delom.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za odpravo odločb z dne 28. 4. 2015 in 19. 12. 2014 ter da se tožeči stranki prizna pravica do starostne pokojnine od 31. 12. 2014 v višini 595,00 EUR na mesec. Zavrnilo je tudi zahtevek za povračilo stroškov postopka. Presodilo je, da je glede na ugotovljeno dejansko stanje pravilna odločitev, sprejeta v upravnem postopku, da je upravičena do predčasne in ne starostne pokojnine, ker zanjo ne izpolnjuje v zakonu določenih pogojev.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožeče stranke zavrnilo. Strinjalo se je, da je bilo glede na ugotovljeno dejansko stanje materialno pravo pravilno uporabljeno.

3. Tožeča stranka vlaga revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je napačno stališče tožene stranke, da se obdobje iz naslova plačanih prispevkov za podaljšano zavarovanje ne šteje za dobo brez dokupa. Meni, da je treba obdobje od 1. 8. 1977 do 30. 12. 1982 na podlagi 23. točke 7. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju ZPIZ-2, Ur. l. RS, št. 96/12 s spremembami) šteti kot obdobje vključitve v obvezno zavarovanje. V tem času je bila v delovnem razmerju po možu. Prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje so se plačevali iz osebnega dohodka moža. Ni bila vključena v prostovoljno zavarovanje, prav tako ne gre za dokup dobe. Razlogi za drugačno odločitev ne morejo biti neugodna demografska gibanja in finančna vzdržnost pokojninske blagajne, saj se s tem nedopustno posega za nazaj v njene pričakovane pravice. Te se lahko drugače uredijo le za bodoče generacije, ne pa v njenem primeru.

4. Revizija ni utemeljena.

5. Na podlagi 371. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni.

6. Materialno pravo ni bilo zmotno uporabljeno.

7. Tožeča stranka je 10. 11. 2014 vložila zahtevo za priznanje pravice do pokojnine. Tožena stranka ji je z odločbo z dne 19. 12. 2014 priznala pravico do predčasne pokojnine v znesku 525,21 EUR na mesec od 31. 12. 2014 dalje. Upošteval je, da je tožeča stranke do dneva uveljavitve pravice do pokojnine dopolnila 58 let in 9 mesecev starosti in 39 let, 3 mesece in 1 dan pokojninske dobe, od tega 33 let, 10 mesecev in 1 dan pokojninske dobe brez dokupa. S tem izpolnjuje pogoje iz 29. člena ZPIZ-2 za priznanje pravice do predčasne pokojnine. Ta ji je bila odmerjena po 37. členu ZPIZ-2 v višini 62,84 % od najugodnejše pokojninske osnove in zmanjšana za 11,7 %. Z odločbo se tožeča stranka ni strinjala. Menila je, da izpolnjuje pogoje za starostno pokojnino po petem odstavku 27. člena ZPIZ-2, saj ji je plačevala prispevke za obdobje od 1. 8. 1977 do 30. 12. 1982. Pritožba je bila zavrnjena z odločbo tožene stranke z dne 28. 4. 2015.

8. Revizija se zavzema za to, da je treba zavarovalno dobo v obdobju od 1. 8. 1977 do 30. 12. 1982, za katero so bili plačani prispevki, upoštevati kot pokojninsko dobo brez dokupa.

9. Pravna podlaga za odločitev je podana v določbah ZPIZ-2. Ta v prvem odstavku 27. člena določa dva pogoja za pridobitev pravice do starostne pokojnine, to je starost 65 let in 15 let zavarovalne dobe. V drugem odstavku tega člena je določeno prehodno obdobje, v katerem se minimalna starost postopno dviguje do starosti 65 let. Pokojnina se odmeri v odstotku, odvisnem od dolžine pokojninske dobe. Zavarovanec se lahko upokoji tudi pri nižji starosti brez odbitkov, če izpolnjuje pogoje, določene v četrtem odstavku 27. člena ZPIZ-2. Ta določa, da pridobi pravico do starostne pokojnine zavarovanec, ki je dopolnil 60 let starosti in 40 let pokojninske dobe brez dokupa. V petem odstavku tega člena je določen postopen dvig starosti in zahtevane pokojninske dobe brez dokupa za pridobitev te pravice. Pravica do predčasne pokojnine je urejena v 29. členu ZPIZ-2. To lahko uveljavi zavarovanec pri starosti 60 let in 40 let pokojninske dobe. Pri odmeri se upošteva vsa pokojninska doba, se pa za vsak manjkajoči mesec starosti do dopolnitve 65 let pokojnina trajno zmanjša za 0,3 % na mesec.

10. Tožeča stranka ob vložitvi zahteve ni izpolnjevala pogoja za priznanje pravice do starostne pokojnine, saj ni dopolnila 40 let pokojninske dobe brez dokupa. Po definiciji iz 23. točke 7. člena ZPIZ-2 pokojninska doba brez dokupa pomeni obdobje obvezne vključitve v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje in obdobje opravljanja kmetijske dejavnosti brez dokupa pokojninske dobe. Podaljšano zavarovanje ne pomeni obvezne vključitve na podlagi zakona, temveč gre za prostovoljno zavarovanje oziroma prostovoljni vstop v obvezno zavarovanje. Ob pogoju plačila prispevkov se ta doba šteje za izpolnitev pogojev in za odmero starostne pokojnine, ne pa tudi za pravico do starostne pokojnine, določene v četrtem oziroma petem odstavku 27. člena ZPIZ-2. V obdobju od 1. 8. 1977 do 30. 12. 1982 tožeča stranka ni bila obvezno zavarovana. Zavarovana je bila prostovoljno. Kot zakonec zavarovanca, ki je delo opravljal v tujini, je izpolnjevala pogoje za sklenitev podaljšanega zavarovanja. Doba za ta čas že po predpisih1, veljavnih v času, ko je tožeča stranka sklenila to zavarovanje, ni bila identična z zavarovalno dobo, doseženo na podlagi delovnega razmerja. Kljub plačilu prispevkov ni zagotavljala vseh pravic oziroma se ni upoštevala v gostoto zavarovalne dobe. Z navedenim je bila tožeča stranka seznanjena že ob sklenitvi podaljšanega zavarovanja v letu 1977 in je zato neutemeljen očitek o posegu v pridobljene pravice.

11. Z reformami pokojninskega in invalidskega zavarovanja zakonodajalec zaostruje pogoje za priznanje pravic, ker je zaradi spremenjenih demografskih gibanj in finančnih okvirov vprašljiva vzdržnost sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Dolžnost države, da ustvari možnosti in pogoje za uresničevanje in skrbi za delovanje sistemov socialnih zavarovanj, izhaja iz 50. člena Ustave RS. Kakšne ukrepe bo država za to izbrala, Ustava ne določa, prav tako ne določa vsebine pravic do socialne varnosti, vključno s pravico do pokojnine. Določa pa, da se te pravice uresničujejo pod pogoji, določenimi z zakonom.

12. Z zakoni, s katerimi je in je bilo urejeno pokojninsko in invalidsko zavarovanje od leta 1992 dalje, so se pogoji za upokojitev zaostrovali, višina pokojnine pa zmanjševala. Tako se je postopoma dvigovala upokojitvena starost, daljšalo obdobje, ki se upošteva za določitev osnove za izračun pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, nižal se je odstotek za dopolnjeno leto zavarovalne dobe, ukinjene so bile nekatere pravice, itd. Z vstopom v obvezno zavarovanje si ni mogoče zagotoviti nespremenjenih pravic po pogojih, določenih ob vstopu v zavarovanje, za obdobje 35 oziroma 40 let. Daljši kot je čas od vstopa v zavarovanje, večja je verjetnost, da se bodo pogoji spreminjali, če za to obstaja stvarni razlog, utemeljen v prevladujočem in legitimnem javnem interesu. Iz navedenih razlogov ni utemeljen očitek tožeče stranke o nedopustnem posegu v pričakovane pravice.

13. Neutemeljen je tudi očitek, da gre za poseg v pridobljene pravice. Pravice iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja se uveljavljajo po predpisih, veljavnih v času nastanka zavarovalnega primera. Tožeča stranka pravice do pokojnine v času veljavnosti Statuta2 ni pridobila, niti ni izpolnjevala pogojev zanjo. Zato je bil pri odločitvi pravilno upoštevan zakon, ki je veljal v času vložitve zahtevka, to je ZPIZ-2. Pokojninska, zavarovalna ali dokupljena doba pa ni pravica zavarovanja, je pogoj za priznanje in odmero pravice.

14. Skladnost določbe četrtega odstavka 27. člena ZPIZ-2 in prvega in drugega odstavka 38. člena ZPIZ-2 je že presojalo Ustavno sodišče.3 Glede pogoja pokojninske dobe brez dokupa v povezavi s pravico do starostne pokojnine ni ugotovilo neustavnosti. Ocenilo je, da je zakonodajalec s tem, ko je ugodnost določil le za zavarovance, ki so bili v obvezno zavarovanje vključeni kot zaposleni, samozaposleni, kmetje oziroma na drugih podlagah na podlagi opravljanja dela, ne krši načela enakosti iz 14. člena Ustave. Poudarilo je, da gre za razlikovanje med zavarovanci, ki so bili v obvezno zavarovanje vključeni obvezno in tistimi, ki so bili v to zavarovanje vključeni prostovoljno. Izpostavilo je, da je razlikovanje utemeljeno na podlagi kriterija 40 - letnega aktivnega dela, ki omogoča upokojitev tudi pred dopolnitvijo zahtevane starosti za upokojitev brez odbitkov.

15. Tožeča stranka v obdobju od 1. 8. 1977 do 30. 12. 1982 ni bila obvezno zavarovana, prav tako v tem času tudi ni bila v delovnem razmerju. Zato gre v tem primeru za zavarovalno dobo, dopolnjeno po prenehanju obveznega zavarovanja, za katerega je prostovoljno plačala prispevke. Navedena doba se zato upošteva pri izpolnjevanju splošnih pogojev za upokojitev in pri odmeri pokojnine, ne pa tudi v primerih, ko je starostna pokojnina utemeljena z aktivnim 40 - letnim delom. Doba, dopolnjena na podlagi prostovoljne vključitve v obvezno zavarovanje oziroma podaljšano zavarovanje skladno z 42. točko 7. člena ZPIZ-2 šteje za zavarovalno dobo in s tem tudi za pokojninsko dobo, ne pa tudi za pokojninsko dobo brez dokupa.

16. Glede na navedeno in v skladu s 378. členom ZPP je revizijsko sodišče revizijo zavrnilo kot neutemeljeno.

-------------------------------
1 Statut Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja, Ur. l. SRS, št. 1 /73 s spremembami.
2 Glej opombo 1.
3 Glej odločbo Ustavnega sodišča RS U-I-246/13-44 z dne 21. 4. 2016 in U-I-100/15 z dne 14. 9. 2017.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju - ZPIZ-2 - člen 7, 27, 29, 38

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
12.07.2018

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDEyNzg3