Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 668cT1VJTIwNTgvMjAxNiZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZkYXRhYmFzZSU1QklFU1AlNUQ9SUVTUCZkYXRhYmFzZSU1QlZEU1MlNUQ9VkRTUyZkYXRhYmFzZSU1QlVQUlMlNUQ9VVBSUyZfc3VibWl0PWklRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkRpJm9yZGVyPWNoYW5nZURhdGUmZGlyZWN0aW9uPWFzYyZyb3dzUGVyUGFnZT0yMCZwYWdlPTEy
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
UPRS Sodba I U 1006/2017-20Upravno sodiščeUpravni oddelek20.09.2018davek na dodano vrednost (DDV) - zloraba sistema DDV - preprodaja avtomobilov - posebna ureditev za obdavčljive preprodajalce - splošna shema - subjektivni element - objektivna okoliščina - vsebina računaTožnik, ki posluje s tujimi dobavitelji v okviru opravljanja svoje dejavnosti, bi moral poznati vsebino klavzul na računih oziroma se pred sklenitvijo posla o tem ustrezno informirati. Če je tožnik navedenim računom s klavzulami pripisoval drugačen pomen, kot ga imajo v resnici, je sam odgovoren za posledice svojega neskrbnega ravnanja. V primeru, če je menil, da računi ne izkazujejo resničnosti poslovnih dogodkov, pa bi moral takšne račune zavrniti in zahtevati izdajo pravilnih računov, česar pa tožnik ni storil. Iz vsebine spornih računov nesporno izhaja, da vsebujejo klavzule, ki določajo, da DDV v državi dobaviteljev (Madžarska) ni bil obračunan. Gre za oproščene dobave blaga znotraj Skupnosti. Na podlagi navedenih ugotovitev je pravilen zaključek davčnega organa, da bi moral tožnik pri nadaljnji prodaji vozil v Sloveniji obračunati DDV po splošni ureditvi, saj niso bili izpolnjeni pogoji za uporabo posebne ureditve, kot jih določa 103. člen ZDDV-1. Gre...
UPRS Sodba in sklep I U 27/2018-87Upravno sodiščeUpravni oddelek09.08.2018mednarodna zaščita - pogoji za priznanje mednarodne zaščite - preganjanje - diskriminacija - načelo največje koristi otroka - specifične informacije o izvorni državi - preganjanje zaradi narodnostiPomanjkanje listinskih dokazov, še posebej, če izvirajo iz države izvora, ne more biti odločilno za dokazno oceno. Tožnika se v postopku nista dovolj konkretno sklicevala na preganjanje zaradi svoje romske narodnosti, ki bi se kazalo v obliki diskriminatornih kršitev njunih ekonomskih in socialnih pravic. Diskriminatorna dejanja v določenih primerih lahko predstavljajo dejanja preganjanja v smislu ZMZ-1 in Ženevske konvencije o statusu begunca. Diskriminacija postane preganjanje v primerih, ko imajo diskriminacijski ukrepi za prizadeto osebo izrazito škodljive posledice, npr. pri resnih omejitvah možnosti, da si sama zasluži za življenje, dostopa do javnih izobraževalnih in ustanov socialnega in zdravstvenega varstva. V primerih, ko diskriminacijski ukrepi sami po sebi niso resnega značaja, vseeno lahko povzročijo utemeljen strah pred preganjanjem, če v zavesti prizadete osebe ustvarijo občutek strahu in negotovost v zvezi s prihodnjo eksistenco. Načelo varovanja največje...
UPRS Sodba I U 1289/2017-43Upravno sodiščeUpravni oddelek26.11.2018mednarodna zaščita - zatečeni begunec sur place - informacija o državi izvora - sprememba veroizpovedi - verodostojnost prosilca - politično prepričanje kot razlog preganjanja - nekonsistentnost izjav - prosilec iz IranaTreba je razlikovati med situacijo, ko v konkretni zadevi ni dvoma v pristnost spremembe vere, in situacijo, ko določen dvom v pristno spremembo vere obstaja oziroma ko gre za osebo, ki je očitno globoko predana (novi) veri in osebo, ki takšne globoke predanosti (še) ne izkazuje z visoko stopnjo zanesljivosti. Poleg objektivnega vidika pristnosti spremembe vere je pomemben in bistven tudi subjektivni vidik in sicer, je ključno vprašanje, kako pomembno je javno izvajanje nekega verskega obreda oziroma ohranjanje verske identitete za „posameznika osebno,“ torej kako prosilec šteje določeno osebno ali skupno vedenje, povezano z veroizpovedjo, da je to zanj pomembno oziroma ali oseba dojema določena verska dejanja kot nujni sestavni del izpovedovanja svoje vere in s tem svoje identitete. Za potrebe odločanja o prošnjah za mednarodno zaščito na podlagi verskega prepričanja je treba izhajati iz koncepta veroizpovedi, ki ima lahko tri temeljne dimenzije: religiozna pripadnost...
UPRS Sodba in sklep I U 2588/2018-13Upravno sodiščeUpravni oddelek31.12.2018mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - pridržanje za namen predaje - Dublinska uredba III - nevarnost pobega - nesodelovanje v postopku - begosumnostDoločil 1. in 3. alineje 2. odstavka 68. člena ZTuj-2 ni mogoče uporabiti kot objektivna kriterija za znatno begosumnost po Dublinski uredbi. "Nesodelovanje v postopku" se nanaša na nesodelovanje v postopku v tisti državi, ki izvaja postopek odstranitve oziroma v primeru Dublinske uredbe postopek predaje, ne pa na nesodelovanje tujca oziroma prosilca za azil v neki drugi državi članici na poti v Evropo ali celo v nečlanici EU. V izpodbijanem aktu pa tožena stranka tožniku očita nesodelovanje v postopku na Hrvaškem in niti ne v Sloveniji. Pojem "nesodelovanja v postopku" iz 5. alineje 1. odstavka 68. člena ZTuj-2 ne ustreza kriterijem natančnosti in predvidljivosti, zato take določbe po stališču Sodišča EU "ni mogoče uporabiti.16 Posledično to pomeni, da je izpodbijani akt nezakonit tudi z vidika člena 28(2) in člena 2(n) Dublinske uredbe ob tem, da sodišče ob presoji izpodbijanega akta in preko zaslišanja tožnika ni ugotovilo, da bi tožnik tako očitno izkazoval...
UPRS Sodba III U 152/2018-6Upravno sodiščeUpravni oddelek27.08.2018brezplačna pravna pomoč - obvezne sestavine prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči - nepopolna vloga - poziv k dopolnitvi vloge - zavrženje vlogePozivanje k dopolnitvi prošnje z dopisi, ki jih je toženka poslala tožniku v ponovnem postopku, presega poziv k predložitvi tistih podatkov, ki so po predhodno navedenih določbah 66. člena ZUP in 32. člena ZBPP obvezne sestavine vloge - prošnje za BPP. Kar pomeni, da na podlagi ugotovitve, da tožnik navedenim pozivom ni sledil, ni mogoče napraviti zaključka o nepopolnosti vloge - prošnje in posledično te kot nepopolne na podlagi drugega odstavka 67. člena ZUP zavreči. Omenjeno pozivanje lahko pomeni kvečjemu poziv stranki k podaji dodatnih navedb in dokazov (poziv k dopolnitvi utemeljitve zahteve) v smislu določb 140. člena ZUP, iz katerih pa jasno izhaja tudi, da če stranka takšnemu pozivu ne sledi, organ samo zaradi tega vloge ne sme zavreči po drugem odstavku 67. člena ZUP. To pomeni, da mora, če za to ni drugih ovir, vlogo - prošnjo vsebinsko obravnavati, torej vsebinsko presoditi, ali je utemeljena ali ne.
UPRS Sodba I U 1838/2016-28Upravno sodiščeUpravni oddelek19.10.2018mednarodna zaščita - status begunca - subsidiarna oblika zaščite - informacije o stanju v izvorni državi - politično prepričanje kot razlog preganjanja - preganjanje zaradi vere - pripadnost določeni družbeni skupini - pripadnost določeni rasi ali etnični skupini - krvno maščevanje - prosilec iz AfganistanaTožnik ni uspel izkazati, da bi postal in predvsem po več kot 16 letih odkar je zapustil Afganistan tudi ostal ogrožen zaradi bratovega sodelovanja pri vojskovanju stranke Hezb-e Wahdat. Pri tožnikovem bratu bi šlo lahko kvečjemu za posameznika, ki se zdi, da je povezan z vlado, ker se je več kot 20 let nazaj boril proti Talibanom oziroma ker je bil pripadnik stranke, katere naslednica Hezb-e Wahdat-e Islami ima sedaj pomemben položaj v vladi in parlamentu, kar pa je izredno šibka vez in ob pomanjkanju oziroma neobstoju informacij o izvorni državi, da so tarče Talibanov tudi takšne osebe (ki so se torej pred več kot 20 leti borile proti Talibanom in bile v stranki Hezb-e Wahdat) ne more z zadostno stopnjo verjetnosti dokazovati, da bi tožniku kot njegovemu družinskemu članu grozilo preganjanje. Incidenti, usmerjeni zoper Hazare ali druge šiite, so predvsem dveh vrst, in sicer napadi na kraje, kjer se zbirajo šiiti, na primer v mošejah v Kabulu ali Heratu, na verskih...
UPRS Sodba I U 855/2018-58Upravno sodiščeUpravni oddelek10.10.2018mednarodna zaščita - subsidiarna zaščita - informacije o stanju v izvorni državi - notranja zaščita - slabe humanitarne razmere - varnostna situacija v izvorni državi - slabe življenjske razmere - prosilec iz UkrajineNa podlagi izrazitega poslabšanja varnostne situacije v zadnjih mesecih, povsem negotove prihodnosti konflikta ter uporabe bojnih sredstev, ki so nevarna za civiliste, in na podlagi individualnih okoliščin tožnikov (prebivanje v enem izmed najnevarnejših predelov Donecka, kjer še vedno potekajo oboroženi spopadi, ter ženski spol tožnice), sodišče ocenjuje, da v skladu s sodbo Elgafaji obstajajo utemeljeni razlogi, da bi bila tožnika v primeru vrnitve v njun izvorni kraj, Doneck, soočena z utemeljenim tveganjem resne in individualne grožnje za življenje ali osebnost zaradi samovoljnega nasilja v oboroženem spopadu. Dokazno breme glede obstoja ustrezne razselitvene alternative v okviru prosilčeve izvorne države je na toženi stranki, saj z njo odkloni zaščito v Republiki Sloveniji. Smiselno enako velja za sodišče, kadar odloča v sporu polne jurisdikcije, kakor v konkretnem primeru. Tožnica je stara 53 let, ženske so sicer glede na poročilo IOM glede zaposlitvenih...
UPRS Sklep III U 27/2018-4Upravno sodiščeUpravni oddelek22.02.2018tožba v upravnem sporu - subsidiarni upravni spor - stranka v postopku - poseg v človekove pravice - visoko šolstvo - koncesijska pogodba - drugo sodno varstvoTožeči stranki nista vložili prošnje za spremembo podatkov v eVŠ in tudi ne prošnje za nakazovanje koncesijskih sredstev na račun U.A. ter za spremembo pogodb, pač pa je to prošnjo na toženo stranko naslovila le U.A. in zgolj ta tudi prejela sporna dopisa. To pomeni, da tožeči stranki ob vložitvi tožbe ne izkazujeta ne položaja stranke in ne položaja stranskega udeleženca v upravnem postopku, torej ne izkazujeta, da bi bilo z dopisoma tožene stranke poseženo v njune pravice in jima zato ni mogoče priznati položaja stranke in s tem aktivne legitimacije za tožbo v upravnem sporu, kar je razlog za zavrženje njune tožbe. Tožeči stranki imata glede vprašanj, ki se nanašajo na spremembo že sklenjenih koncesijskih pogodb s toženo stranko ter glede vprašanj o nakazovanju sredstev po teh pogodbah zagotovljeno drugo sodno varstvo pred pristojnim rednim sodiščem, zato tožba po 4. členu ZUS-1 ni dopustna.
VSM Sklep II Kp 12533/2012Višje sodišče v MariboruKazenski oddelek20.02.2019načelo akuzatornostiProcesna ravnanja tožilstva (oziroma v tem primeru bolje opustitev procesnih dejanj tožilstva) in nadalje predvsem procesna dejanja sodišča je treba presojati kot celoto tudi z vidika spoštovanja temeljnega načela kazenskega postopka, to je načela akuzatornosti, ki predstavlja obligatorno procesno predpostavko kazenskega postopka, kršitev tega načela pa posledično pomeni tudi kršitev ustavnih pravic obdolžencev, kot utemeljeno navajajo zagovorniki. Tradicionalno akuzatorno oziroma obtožno načelo nemo iudex sine actore, kot izhodišče oziroma procesna predpostavka, ki pomeni eksistenčno vezanost postopka na zahtevo upravičenega tožilca, je uzakonjeno v prvem odstavku 19. člena ZKP. Izhaja iz pravice do poštenega postopka, zagotovljene z ustavnim načelom pravnih jamstev v kazenskem postopku po 29. členu Ustave in enakega varstva pravic oziroma zahteve po enakosti orožij iz 22. člena Ustave, pomeni pa tudi jamstvo nepristranskosti sodišča iz 23. člena Ustave.
UPRS Sodba I U 36/2018-17Upravno sodiščeUpravni oddelek19.03.2019omejevalna ravnanja - prepoved omejevalnih sporazumov - usklajeno ravnanje - usklajeno ravnanje na trgu - usklajeno ravnanje glede cen - usklajeno ravnanje pri oblikovanju ter oddaji ponudb za javno naročilo - dokazovanje - nejasna in nepopolna obrazložitev - napačno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - kršitev načela kontradiktornosti postopka - napačna uporaba materialnega pravaTudi po oceni sodišča toženka s konkretno obrazložitvijo izpodbijane odločbe ni prepričljivo utemeljila obstoja dovolj zanesljive podlage za trditve, da sta bila tožnika udeležena na spornih sestankih, še posebej glede na velik obseg (potencialnih) udeležencev teh sestankov. Kolikor pri navedbah o obstoju dogovarjanj (usklajevanj) toženka izhaja iz trditev o udeležbi tožnikov na sestankih, so posledično njeni zaključki o dogovarjanju (usklajevanju) tožnikov na teh sestankih nezanesljivi. Udeležba na sestanku sicer ni isto kot seznanjenost z vsebino sestanka ali izmenjava informacij v nasprotju z zahtevo po samostojnosti podjetij. Vendar pa je to stvar konkretnega primera in argumentacije toženke. Zmotno je stališče toženke, da lahko v odgovoru na tožbo spreminja obrazložitev glede konkretnega zdravila tako, da gre pravilno za drugo zdravilo, pri čemer gre po izrecni trditvi toženke za dokaz, da sta tožnika oddajala ponudbe z enakimi cenami tudi za OTC zdravila,...
UPRS Sodba III U 286/2016-11Upravno sodiščeUpravni oddelek20.09.2018odvzem orožja in orožne listine - pogoji za odvzem - pravnomočna obsodba za prekršek zoper javni red in mir z elementi nasilja - pogoj zanesljivostiV zadevi ni sporno, da je bil tožnik pravnomočno obsojen za prekršek po drugem odstavku 6. člena ZJRM-1, to je prekršek, ki ga stori, kdor koga udari. Pri tem gre brez dvoma za prekršek zoper javni red in mir z elementi nasilja, na kar kaže tudi uvrstitev tega prekrška v 6. člen ZJRM-1 z naslovom "nasilno in drzno vedenje". Prvostopenjski organ je zato pravilno zaključil, da so podani zadržki javnega reda in da ni izpolnjen pogoj iz 2. točke drugega odstavka 14. člena ZOro-1, kar utemeljuje odvzem orožnega lista in orožja po 58. členu tega zakona. Navedeni prekršek in nadaljnja dva kasnejša prekrška, za katera je bil tožnik obsojen s pravnomočnima odločbama, pa glede na okoliščine in izrečene grožnje pomenijo tudi zadostno podlago za presojo, da ni izpolnjen pogoj zanesljivosti tožnika, saj očitno ni mogoče napraviti zanesljivega sklepa, da tožnik orožja v nobenem primeru ne bo zlorabil. Torej tudi pogoj iz 3. točke drugega odstavka 14. člena ZOro-1 ni izpolnjen.
UPRS Sodba III U 238/2018-8Upravno sodiščeUpravni oddelek19.10.2018brezplačna pravna pomoč - zamenjava odvetnika - razrešitev odvetnika - opravljanje dolžnostiTožena stranka ni ugotavljala, ali postavljeni odvetnik opravlja v redu svojo dolžnost, saj je ugotovila, da razrešitev postavljenega odvetnika in namesto njega postavitev drugega odvetnika ni smiselna glede na izkazane okoliščine konkretnega primera.
UPRS Sodba III U 220/2017-10Upravno sodiščeUpravni oddelek19.10.2018javni natečaj za zasedbo delovnega mesta - pogoji za zasedbo delovnega mesta - neizbrani kandidat - obrazložitev odločitveDržavni organ, ki razpiše javni natečaj za prosto uradniško delovno mesto, je po določbi 63. člena ZJU dolžan neizbranemu kandidatu zgolj pojasniti razloge, zakaj ni bil izbran, ne pa tudi, kdo je bil izbrani kandidat. Tožnica tega, da bi bila v izbirnem postopku obravnavana neenako glede na druge prijavljene kandidate ne zatrjuje, v izpodbijani odločbi pa ji je bil pojasnjen potek postopka, merila, ki so bila upoštevana pri ocenjevanju prijavljenih kandidatov ter razlogi, zaradi katerih ni bila izbrana. Zgolj dejstvo, da je tožnica izpolnjevala vse formalne pogoje za razpisano delovno mesto, torej še ni razlog, da bi bila na tako delovno mesto tudi izbrana.
UPRS Sodba III U 310/2018-10Upravno sodiščeUpravni oddelek27.12.2018brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - revizijaOrgan za BPP je pravilno zaključil, da tožnik nima izgledov za uspeh z revizijo zoper sodbo Višjega sodišča. Toženka je presojo opravila na podlagi navedb tožnika v postopku, kot tudi podatkov oziroma listin zadeve, za katero se uveljavlja dodelitev BPP. Zgolj to, da se stranka ne strinja z določeno odločitvijo in zato uveljavlja, naj se ji dodeli BPP za njeno izpodbijanje, namreč ne zadošča za dodelitev BPP, ampak morajo biti za to izpolnjeni vsi z zakonom predpisani pogoji, med njimi tudi t.i. objektivni pogoji iz 24. člena ZBPP.
VSRS Sodba in sklep II Ips 162/2018Vrhovno sodiščeCivilni oddelek31.01.2019podjemna pogodba (pogodba o delu) - neposredni zahtevek podizvajalca do naročnika - odstop terjatve glavnega izvajalca do naročnika - varstvo podizvajalca - odgovornost naročnika del - neposlovna odškodninska odgovornost - neposredno plačilo podizvajalcem - neunovčenje bančne garancije - koneksnost terjatev - avtentična razlaga zakona - kumulativna izpolnitev pogojev - določnost zahtevka - zadržanje plačila do odprave napak - asignacija (nakazilo) - pristop k dolgu - procesne obresti - zakonite zamudne obresti - zapadlost terjatve - dopuščena revizijaNeutemeljenost neposrednega zahtevka po 631. členu OZ ne pomeni sama po sebi tudi neutemeljenosti zahtevkov po morebitnih drugih pravnih podlagah. Smisel bančne garancije je bil tudi v tem, da bi se z njenim unovčenjem lahko poplačalo podizvajalce, ki niso prejeli plačila od glavnega izvajalca, in to neodvisno od tega, ali je naročnik svoje obveznosti do glavnega izvajalca poravnal ali ne. Še toliko bolj je taka garancija namenjena njihovemu poplačilu v primeru, ko je naročnik svoje obveznosti do glavnega izvajalca izpolnil (in zato podizvajalci nimajo več neposrednega zahtevka po 631. členu OZ), glavni izvajalec pa podizvajalcev ni poplačal. Poplačilo podizvajalcev iz unovčene garancije tudi v ničemer ne bremeni naročnika, saj ne gre za njegova sredstva in s tem za morebitno dvojno plačilo. Pravno razmerje med podizvajalcem in naročnikom se vzpostavi šele z določnim, konkretiziranim in zadostno (s potrjenimi situacijami in računi) dokumentiranim zahtevkom za...
UPRS Sodba II U 393/2016-22Upravno sodiščeUpravni oddelek06.02.2019koncesija - komunalna dejavnost - javni razpis - ponudba - izpolnjevanje pogojev - pogoji javnega razpisa - dopolnitev vloge - elaboratZaradi nepopolnosti elaborata o oblikovanju cen, je bila ponudba tožeče stranke pravilno izločena iz postopka ocenjevanja meril iz razpisne dokumentacije. Takšno vlogo upravni organ nato v izreku odločbe zavrže.
UPRS Sklep II U 84/2017-20Upravno sodiščeUpravni oddelek23.01.2019upravni spor - sodno varstvo - stvarna pristojnost upravnega sodišča - upravni akt - molk organaTožena stranka je nosilka javnega pooblastila, vendar predmetni spor ni s področja zadev, ki so ji dane v izvrševanje z javnim pooblastilom. Sporno zadevo ureja tožena stranka, v skladu z ZSkuS, sama v svojem temeljnem aktu.
UPRS Sodba I U 2608/2017-8Upravno sodiščeUpravni oddelek26.09.2018nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila - razveljavljen zakon - nezakonitost občinskega predpisaPredpis, ki mu je veljava prenehala, kljub temu da se ga še uporablja, ne more biti predmet nadaljnjih sprememb oziroma dopolnitev.
VDSS Sodba Pdp 614/2018Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore16.01.2019premoženjska škoda - odškodninska odgovornostPravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da se tožbeni zahtevek nanaša na povrnitev škode, ki je toženki nastala zaradi neizvajanja sklenjene sporne pogodbe, saj tožnica veljavnosti pogodbe ne izpodbija. Sodišče je po posameznih sklopih preverilo, ali je tožnici pri izvrševanju sporne pogodbe nastala škoda. Pravilno je ugotovilo, da tožnica ni dokazala, da bi ji glede kateregakoli od obravnavanih sklopov dejansko nastala vtoževana škoda. Ker posledično tudi odškodninska odgovornost tožencev ni podana, je tožbeni zahtevek utemeljeno zavrnilo.
UPRS Sodba I U 629/2017-13Upravno sodiščeUpravni oddelek26.03.2018mednarodna zaščita - izvajanje dokazov - načelo zaslišanja - prevajanje - nekonsistentnost izjavDokaze je treba najprej izvajati in šele nato je mogoče narediti dokazno oceno. In če so dokazi v tujem jeziku, je pravno relevantne dokaze treba najprej prevesti, preden se dokazi izvajajo. Dokazovanje se po ZUP izvaja pred izdajo odločbe in ne z izdajo odločbe. Tožena stranka v konkretnem primeru pred izvajanjem listinskih dokazov na osebnem razgovoru ni prevedla pravno-relevantnih listinskih dokazov, kar ni v skladu z ZUP, Procesno direktivo 2013/32/EU ter ZMZ-1. Kršitev določb ZUP je podana tudi iz razloga, ker je tožena stranka sporno dejstvo, v zvezi s katero je ugotovila določeno nekonsistentnost, ugotavljala z dvema različnima dokaznima sredstvoma – z zaslišanjem stranke in z naknadnim prevodom listinskega dokaza, pri čemer je prvo dokazno sredstvo z zaslišanjem izvedla na osebnem razgovoru ob sodelovanju tožnika, drugo »dokazno sredstvo« pa je „izvedla“ sama brez sodelovanja stranke. Soočenje morebitnega neskladja med izjavo prosilca glede določenega...

Izberi vse|Izvozi izbrane