Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 668cT1VJTIwNTgvMjAxNiZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZkYXRhYmFzZSU1QklFU1AlNUQ9SUVTUCZkYXRhYmFzZSU1QlZEU1MlNUQ9VkRTUyZkYXRhYmFzZSU1QlVQUlMlNUQ9VVBSUyZfc3VibWl0PWklRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkRpJm9yZGVyPWNoYW5nZURhdGUmZGlyZWN0aW9uPWFzYyZyb3dzUGVyUGFnZT0yMCZwYWdlPTEw
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VSRS Sodba II Ips 49/2017Vrhovno sodiščeCivilni oddelek06.09.2018povrnitev premoženjske škode - odškodninska odgovornost države za delo sodnika - sojenje v razumnem roku - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost ravnanja sodnika - ravnanje s profesionalno skrbnostjoProtipravnost ravnanja je pravni standard, ki ga v vsakem posameznem primeru napolnjuje sodna praksa. V zvezi z ravnanjem sodnika pri njegovem delu je bilo tako že zavzeto stališče, da je treba pri presoji o protipravnosti ravnanja izhajati iz same narave sodniškega dela, zato pojma protipravnosti ni mogoče enačiti z vsemi razlogi, zaradi katerih je lahko sodna odločba spremenjena ali razveljavljena v postopku z rednimi in izrednimi pravnimi sredstvi. Vsaka zmotna uporaba materialnega prava ali kršitev določb postopka še ne pomeni protipravnega ravnanja, temveč o sodnikovem protipravnem ravnanju tako govorimo takrat, ko gre za kvalificirano stopnjo napačnosti, ko na primer sodnik ni uporabil povsem jasne določbe zakona ali je predpis namerno razlagal v nasprotju z ustaljeno sodno prakso oziroma ko gre za druge grobe kršitve pravil postopka oziroma sodniške dolžnosti. Ravnanje nosilcev oblasti je protipravno takrat, ko odstopa od običajne metode dela in službene dolžnosti...
VSL Sodba V Cpg 1385/2016Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek06.07.2018zloraba prevladujočega položaja - kršitev pravil konkurenčnega prava - protipravnost ravnanja - postopek pred Uradom za varstvo konkurence - zastaranje odškodninske terjatve - splošna pravila odškodninskega prava - objektivni in subjektivni zastaralni rok - začetek teka zastaranja odškodninske terjatve - pretrganje zastaralnega roka - zadržanje zastaranja - nepremagljive ovire kot pravni standard - stand-alone tožba - retroaktivna veljavnost predpisa - obseg in višina škode - izgubljeni dobičekSodišče mora presoditi, ali je lahko posameznik razumno predvidel ravnanje, ki ga od njega zahteva spremenjena (nova) sodna praksa. Pri tem mora upoštevati zakon, kot je veljal v pravno odločilnem trenutku, ter (sodno) prakso pred uveljavitvijo novega, sodno sprejetega pravnega pravila, pa tudi druge pomembne okoliščine, kot na primer, ali je bila (sodna) praksa problematizirana, kritizirana v pravni literaturi, posledice uporabe novega pravila za stranko, zlasti pozitivni ali negativni učinek na njen pravni položaj. Bolj ko je sodna praksa ustaljena in enotna, večja stopnja predvidljivosti se zahteva. Uporaba nove oziroma spremenjene sodne prakse v posameznem primeru zahteva, da se poišče ravnovesje med stalnostjo in predvidljivostjo in s tem zaupanjem v pravo na eni strani ter potrebo po razvoju prava oziroma prilaganju prava spremenjenim družbenim razmeram prek sodne prakse na drugi strani. Ustava prepoveduje retroaktivno učinkovanje pravnih predpisov. To načelo zavezuje...
VSRS Sklep II Ips 292/2016Vrhovno sodiščeCivilni oddelek23.08.2018izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije - aktivni družbenik - pasivni družbenik - pravica do zasebne lastnine - kriteriji za presojo vpliva družbenika na poslovanje družbe - odgovornost družbenikov za obveznosti izbrisane družbe - dokazno bremePresoja revizijskega očitka o nesorazmernem posegu v pravico do zasebne lastnine je odvisna od odgovora na vprašanje, ali sta nižji sodišči pravilno uporabili merila za ločevanje aktivnih od pasivnih družbenikov. Za konkretno presojo je ključno, da je zakonodajalec v ZFPPIPP tožnikom naložil dokazno breme, da dokažejo, da je tožena stranka imela položaj aktivnega družbenika, in da domneva iz osmega odstavka 442. člena ZFPPIPP v postopku pred nižjima sodiščema ni bila vzpostavljena. Iz dejstva, da je vse poslovne odločitve in plačilni promet v izbrisani družbi dejansko sprejemalo in izvajalo podjetje B., izhaja zaključek, da je bil formalni vpliv tožencev na poslovanje izbrisane družbe zaradi dejanskih ovir le navidezen. To pomeni, da toženca nista niti imela niti mogla imeti vpliva na poslovanje in upravljanje izbrisne družbe. V okoliščinah konkretnega primera je stališče, da toženca po svoji lastni volji in krivdi nista poskrbela za svojo aktivno vlogo,...
UPRS Sklep I U 300/2018-8Upravno sodiščeUpravni oddelek16.02.2018varstvo ustavnih pravic - subsidiarni upravni spor - drugo sodno varstvo - sklep o prenehanju delovnega razmerja - dekanTožnik bi imel z vrsto tožbe, kakršno je vložil v konkretnem primeru, dostop do sodnega varstva na podlagi 1. odstavka 4. člena ZUS-1 pod pogojem, da bi v tožbi izkazal oziroma da bi sodišče lahko ugotovilo, da tožnik nima za varstvo pravic, za katere meni, da so mu kršene, drugega sodnega varstva. Standard, kriterij oziroma procesno predpostavko „drugo sodno varstvo“ pa je Ustavno sodišče obrazložilo tako, da mora sodišče ob presoji te procesne predpostavke ugotoviti, ali obstaja drugo (primarno) sodno varstvo, ki izključuje upravni spor, in če obstaja, katero sodno varstvo je to, ter da mora biti takšno (primarno) sodno varstvo tudi učinkovito. Iz izpodbijanega sklepa ne izhaja, da bi se ta akt o prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitvi kakorkoli nanašal na opravljanje oziroma prenehanje mandata dekana. Tožnik ni izkazal procesnih predpostavk za sprejem tožbe na podlagi 1. odstavka 4. člena ZUS-1 v obravnavo, ker je za vse zatrjevane kršitve pravic...
UPRS Sodba in sklep I U 627/2018-5Upravno sodiščeUpravni oddelek09.04.2018visoko šolstvo - prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi - dekan - predčasno prenehanje mandata - razlaga predpisa - test sorazmernosti - exceptio illegalis - nezakonit upravni aktV predmetni zadevi gre za širši okvir volilnega sistema, za katerega veljajo temeljna volilna načela, ki izražajo demokratično naravo volitev, in ki izhaja tudi iz načel pravne države ter iz načela enakosti pred zakonom, enakopravnosti in svobode volilne pravice, ki pa se v konkretnem primeru navezuje tudi na ustavno načelo avtonomije državne univerze. Strogi test sorazmernosti je v konkretnem primeru potreben ne samo iz razloga, ker gre za poseg v ustavno pravico tožnika iz 44. člena Ustave, ampak ker izpodbijani akt o predčasnem prenehanju mandata dekana zadeva „kadrovsko strukturo“ fakultete kot članice državne univerze, kar pomeni, da izpodbijani akt zadeva tudi ustavno določbo o avtonomnosti državne univerze. Dejstvo, da je izpodbijani akt izdal organ državne univerze, ne pomeni, da nedopustnega posega v avtonomijo fakultete ni oziroma da ga sploh ne more biti; tak poseg lahko stori tudi organ univerze z določeno (napačno) razlago in uporabo zakonodajnega...
UPRS Sodba I U 1959/2017-9Upravno sodiščeUpravni oddelek27.02.2018dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža v zavarovalnici - pogoji za izdajo dovoljenja - načelo kontradiktornosti - kršitev načela kontradiktornosti postopkaOb upoštevanju specifičnosti postopka izdaje dovoljenja Agencije za zavarovalni nadzor za pridobitev kvalificiranega deleža, ki izhaja iz ZZavar-1, je sodišče v predmetnem postopku sodnega varstva presojalo zlasti, ali je imel tožnik možnost sodelovati v tem postopku v skladu z določili ZZavar-1, ZUP in ZUS-1 in ali je pri tem prišlo do bistvenih procesnih kršitev. Sodišče se strinja z navedbami tožene stranke, da je namen ureditve pridobivanja kvalificiranih deležev varstvo širših družbenih interesov, pri čemer so interesi bodočega imetnika kvalificiranega deleža šele drugotnega pomena, kar izhaja tako iz ciljev ZZavar-1, kot tudi iz obveznosti držav članic EU iz Direktive Solventnosti II. Tudi po mnenju sodišča iz navedenega izhaja stroga presoja izpolnjevanja zakonsko predpisanih meril bodočih imetnikov kvalificiranih deležev v zavarovalnici. Po drugi strani pa je ob upoštevanju predhodno navedenih ciljev in namena ZZavar-1, kakor tudi specifičnosti tega...
UPRS Sodba I U 2268/2017-9Upravno sodiščeUpravni oddelek29.05.2018dohodnina - odmera akontacije dohodnine - napoved dohodka - dohodek iz zaposlitve - pokojninaV obravnavani zadevi med strankama ni sporno, da je tožnica v letu 2016 prejemala iz Nemčije dohodke od dveh izplačevalcev. Sporna pa je pravna narava teh dohodkov. Tožnica meni, da gre za odškodnino, ki ne zapade obdavčitvi z dohodnino (5. točka 27. člena ZDoh-2), toženka pa meni, da gre za pokojnino, ki jo je potrebno obdavčiti z dohodnino. Po mnenju sodišča je v obravnavanem primeru davčni organ ugotovil pravilno pravno naravo obravnavanih prejemkov tožnice in pravilno pravno podlago za obračun akontacije dohodnine, ko je presodil, da imajo obravnavani prejemki pravno naravo pokojnine in ne odškodnine, kot to trdi tožnica.
VDSS Sodba Psp 297/2018Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za socialne spore13.09.2018starostna pokojnina - ponovna odmera - notranji odkup delnicPonovna odmera pokojninskih dajatev zaradi vštevnosti plač, namenjenih za notranji odkup delnic lahko učinkuje samo za naprej in ne za nazaj.
VDSS Sklep Psp 138/2018Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za socialne spore13.09.2018zavrženje tožbe - ponovna odmera starostne pokojnine - preuranjena tožba - molk organaČeprav je rok za odločitev o pritožbi zoper sklep z dne 18. 10. 2016, vloženi 3. 11. 2016, res potekel pred vložitvijo tožbe, to še ne pomeni, da so izpolnjene procese predpostavke iz 72. člena ZDSS-1. Tožnica je tožbo zoper sklep z dne 18. 10. 2016 vložila, ne da bi pred tem pri tožencu po poteku roka za izdajo dokončne odločbe, torej odločitve o pritožbi zoper sklep z dne 18. 10. 2016, zahtevala izdajo dokončnega posamičnega upravnega akta. Zato v obravnavanem primeru pogoji za dopustnost tožbe zaradi molka organa niso izpolnjeni, temveč je tožba preuranjena in je posledično z izpodbijanim sklepom zakonito zavržena.
UPRS Sodba I U 1737/2016-25Upravno sodiščeUpravni oddelek22.08.2017denacionalizacija - vrnitev nepremičnine - ovire za vračilo v naravi - funkcionalno zemljišče k stavbi - podržavljenje na podlagi ZNNZ - ugotavljanje dejanskega stanja - tožbene navedbe - stroški postopkaTožnik se je v pojasnilo ali dopolnitev svojih navedb v obravnavani tožbi skliceval na pritožbo zoper izpodbijano prvostopno odločbo. Ker pa sodišče razišče in preizkusi dejansko stanje le v okviru tožbenih navedb, bo tudi v obravnavanem primeru izpodbijano odločbo preizkusilo v okviru tožbenih ugovorov, ki jih je tožnik jasno in razumljivo navedel v tožbi. Primarna denacionalizacija je vrnitev v naravi (prvi odstavek 2. člena ZDen) in kolikor je ugotovljeno, da ovir, ki jih določa ZDen, ni, je organ dolžan vrniti nepremičnino v last in posest. Sodišče v upravnem sporu presoja pravilnost in zakonitost odločitve, sprejetih z izpodbijano odločbo, in ni pristojno sklepati poravnav oziroma odločati izven tega okvirja.
UPRS Sodba I U 1540/2017-11Upravno sodiščeUpravni oddelek08.05.2018javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - razpisni pogoj - obseg sodne kontroleUgotovitve strokovne komisije ter vrednotenje tožnikovega programa z navedbo jasnih razlogov za vrednotenje po posameznem kriteriju iz predmetnega Javnega razpisa je razvidno na straneh 3 do 5 obrazložitve izpodbijane odločbe. Obrazložitev izpodbijane odločbe po mnenju sodišča tudi omogoča njen preizkus. Sodna kontrola v postopkih javnega razpisa je namreč omejena na vprašanje pravilnost postopka in pravilnosti uporabe materialnega prava, pri čemer se sodišče ne spušča v primernosti ocene komisije, če je ta razumno obrazložena
UPRS Sklep in sodba I U 2615/2017-15Upravno sodiščeUpravni oddelek05.06.2018davek od osebnih prejemkov - akontacija dohodnine - ugotovitvena odločba - pravni učinek ugotovitvene odločbe - nepopolno oziroma nepravilno ugotovljeno dejansko stanjeDavčni organ se v obrazložitvi izpodbijane odločbe izrecno in konkretno sklicuje na davčne posledice in učinke ugotovitvene odločbe v predhodno navedenem DIN in iz teh učinkov izpeljuje davčne posledice tudi v obravnavani zadevi, ki je predmet tega spora. Z odpravo ugotovitvene odločbe so odpadli razlogi davčnega organa glede davčnih posledic izkazanih in vodenih poslovnih učinkov v glavni knjigi (prvega) tožnika iz naslova naslova razpolaganja s poslovnim deležem v družbah F. d.o.o. in E. d.o.o. ter iz naslova dolgoročne obveznosti do B.B. Ob takem stanju stvari, dejanski in pravni zaključki, ki slonijo na predhodno ugotovljenih okoliščinah iz odpravljene ugotovitvene odločbe, ne morejo imeti relevantnih posledic v obravnavani zadevi, drugačnih relevantnih razlogov pa davčni organ in toženka nista navedla.
VSRS Sodba I Ips 53384/2014Vrhovno sodiščeKazenski oddelek11.10.2018relativna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - dokazno breme - načelo in dubio pro reo - ustavno načelo domneve nedolžnosti - domneva krivde - dokazni standard gotovosti - indična sodba - dokazovanje z indici - materialnopravna presoja zatrjevanih dejstev in dokazov - substanciranje dokaznega predloga - dokazni predlog obrambe - zavrnitev dokaznega pradloga obrambe - izvedenstvo - postavitev drugega izvedenca - vnaprejšnja dokazna ocena - pošteno sojenje - kršitev pravice do obrambe - nelogična dokazna ocenaDomneva nedolžnosti za sam kazenski postopek pomeni, da nosi dokazno breme tožilec, da mora obdolženčevo krivdo dokazati z najvišjim dokaznim standardom (onkraj razumnega dvoma), ter da mora sodišče, kadar tožilec tistega (tako težkega) dokaznega bremena ne zmore, obdolženca oprostiti. Obdolženec bo torej oproščen ne samo v primeru dvoma (in dubio pro reo), temveč tudi v primeru verjetnosti ali utemeljenega suma, da je storil kaznivo dejanje. Utemeljen sum, ki mora biti podan, da kazenski postopek sploh steče, že po logiki stvari ne more biti podlaga za obsodbo. V nasprotnem namreč kazenski postopek sploh ne bi bil potreben, saj bi že razlog za njegovo uvedbo (utemeljen sum) hkrati pomenil podlago za njegov zaključek. Vprašanje ali je podan zadosten dokazni standard za obsodbo pomeni pravno vprašanje. Podobno kot to velja za presojo utemeljenega suma kot temeljnega pogoja za odreditev pripora. Res je sicer, da sodišča pri presoji ali je kakšno dejstvo dokazano...
UPRS Sodba I U 1159/2018-23Upravno sodiščeUpravni oddelek13.11.2018dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža v zavarovalnici - molk organa - fikcija danega soglasja - pravna fikcija - odločanje tožene stranke v ponovnem postopku v zvezi s sodbo upravnega sodišča - nov tek rokaV slovenskem upravnem pravu ima molk organa za posledico fikcijo negativne odločitve, s čimer se strankam omogoči prenehanje visečnosti zadeve in uveljavitev pravnih sredstev, kot da bi bil njihov zahtevek zavrnjen. Zaradi zasledovanja cilja večje učinkovitosti v upravnih zadevah in v izogib nerazumno dolgim postopkom pa se uveljavlja tudi fikcija pozitivne odločitve, pri čemer že tudi sam ZUP določa posebnost oz. odstopanje v tej zvezi pri odločanju s soglasjem. Primer takšnega odstopanja od splošnega pravila iz drugega odstavka 222. člena ZUP je določba enajstega odstavka 483. člena ZZavar-1, po kateri se šteje, da je z dnem, s katerim poteče rok za odločitev o zahtevi za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža, ob upoštevanju njegovega morebitnega zadržanja, toženka izdala dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža, če do poteka tega roka ne izda in odpravi pisnega odpravka odločbe o zavrnitvi ali zavrženju zahteve. Ta določba po presoji...
UPRS Sodba I U 1336/2018-16Upravno sodiščeUpravni oddelek13.11.2018dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža v zavarovalnici - pogoji za izdajo dovoljenja - zavrnitev izdaje dovoljenja - fikcija danega soglasja - odločanje tožene stranke v ponovnem postopku v zvezi s sodbo upravnega sodišča - tožbena novotaPo specialni procesni določbi sedmega odstavka 12. člena ZSNT se pravna domneva pozitivne odločitve ne uporabi v postopkih, ki sledijo na podlagi rednih in izrednih pravnih sredstev ter na podlagi odločitve o pravnem sredstvu, in v postopkih s tožbo v upravnem sporu. V določbah ZZavar-1 uporaba fikcije izdanega dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža v ponovnem postopku na podlagi sodbe o odpravi zavrnilne odločbe ni urejena. Ker torej ZZavar-1 (drugače kot ZSNT) ne izključuje pozitivne fikcije iz enajstega odstavka 483. člena v postopku, ki sledi odpravi odločbe v upravnem sporu, se po presoji sodišča določba uporabi tudi v ponovnem postopku, če organ v predpisanem roku 60 delovnih dni, ob upoštevanju morebitnega zadržanja po sedmem in osmem odstavku tega člena ne izda in odpravi pisnega odpravka odločbe o zavrnitvi ali zavrženju zahteve za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža. Navedeni rok v ponovnem postopku teče od dneva vročitve...
VSL Sodba II Kp 58554/2012Višje sodišče v LjubljaniKazenski oddelek23.01.2018zloraba prostitucije - trgovina z ljudmi - zakonski znaki kaznivega dejanja - sprememba pravne kvalifikacije - časovna veljavnost kazenskega zakona - trajajoče kaznivo dejanje - kolektivno kaznivo dejanje - sodelovanje pri prostituciji druge osebe zaradi izkoriščanjaV konkretni zadevi je obtožnica obtožencem očitala storitev kaznivega dejanja trgovine z ljudmi, v tem opisu pa so bili že vsebovani tudi zakonski znaki kaznivega dejanja zlorabe prostitucije. Sodišče prve stopnje zato s tem, ko je samo poseglo v opis dejanja, nato pa ravnanje obtožencev pravno opredelilo kot kaznivo dejanje zlorabe prostitucije, obtožencev ni obsodilo za dejanje, ki ni bilo zaobseženo z obtožbo. Sodna praksa je že zavzela stališče, da gre za izkoriščanje prostitucije v primerih, ko storilec sodeluje pri prostituiranju drugih oseb na način, da ustvarja zaslužek, pri čemer gre za kontinuirano izvrševanje, ki predstavlja utečen in donosen posel ter za vodenje in nadziranje izvrševanja prostitucije oziroma, da zakonski znak "zaradi izkoriščanja" pomeni, da ima storilec korist od prostituiranja in prejema denar. Sodišče druge stopnje ne sprejema pritožbenega stališča, da je za presojo zakonskega znaka izkoriščanja bistven zaslužek deklet. Kaznivo...
VSRS Sodba I Ips 4756/2014Vrhovno sodiščeKazenski oddelek06.09.2018kršitev kazenskega zakona - prepoved ponovnega sojenja o isti stvari (ne bis in idem) - načelo zakonitosti - obstoj kaznivega dejanja - obstoj prekrška - kršitev temeljnih pravic delavcev - nadomestilo plače - prikrajšanjeKaznivo dejanje po 196. členu KZ-1 je namreč po svoji naravi blanketna norma, ki za storitev dejanja že v osnovi predpostavlja kršitev predpisov s področja delovnih razmerij. To pomeni, da gre za situacijo, v kateri so zakonski znaki prekrška vsebovani v zakonskih znakih kaznivega dejanja, pri čemer pa slednje vsebuje tudi druge elemente zakonskega dejanskega stanu, ki so lastni le kaznivemu dejanju, ne pa tudi prekršku. Prekršek tako predstavlja golo kršitev predpisa, medtem ko gre pri kaznivem dejanju za poseg v pravno zavarovano dobrino, ki se navzen izkazuje s prikrajšanjem delavcev. Predmet kazenskega postopka so bila torej dalj časa trajajoča ravnanja obsojenke, ki so se nanašala na različna področja delovnopravnih predpisov in katerih posledice so se manifestirale v oškodovanju obeh delavcev. Glede na navedeno, je mogoče zaključiti, da obsojenka v kazenskem postopku ni bila obravnavana za historični dogodek, ki bi imel podlago v identičnih oziroma v bistvenem...
VSRS Sklep I Up 223/2017Vrhovno sodiščeUpravni oddelek12.09.2018odvetništvo - odvetniška tarifa - nosilec javnega pooblastila - politična diskrecija - pooblastila ministra - odvetniška zbornica - spor med državo in nosilcem javnih pooblastil - drugo sodno varstvo - sodno varstvo v upravnem sporu - ugoditev pritožbiPri sprejemanju sprememb OT (tudi predmetne vrednosti točke) ne gre za čisto političen proces abstraktne pravne regulacije. Odločitev ministra v zvezi z uresničevanjem tega javnega pooblastila s strani Odvetniške zbornice ne more biti prepuščena njegovi prosti politični oceni, saj bi to pomenilo, da se 137. člen Ustave uresničuje v popolni odvisnosti od politične volje nosilca izvršne funkcije. Iz ZOdv in OT v povezavi s 137. členom Ustave izhaja, da mora prizadeta stran tega javnopravnega razmerja v primeru kršitve te zakonske ureditve imeti možnost, da to uveljavlja s tožbo in da gre torej v predmetni zadevi za pravni spor, ki ga je treba razrešiti pred pristojnim sodiščem. V obravnavani zadevi so zato podani pogoji za sodno varstvo na podlagi 7. člena ZUS-1: gre za spor, ki izvira iz javnopravnega razmerja med nosilcem javnega pooblastila (pritožnico) in državo (toženo stranko). V zvezi s tem javnopravnim sporom med pritožnico in toženo stranko drugo sodno...
VSL Sodba in sklep II Cp 475/2018Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek21.06.2018dejanska etažna lastnina - nerazdeljena stanovanjska hiša - dogovor o uporabi - priposestvovanje - gradnja na tujem - numerus clausus stvarnih pravic - pravica uporabe - lastninska pravicaKljub temu, da toženka ne terja ugotovitve stvarne pravice, pač pa le enega od njenih upravičenj (pravico uporabe), pritožbeno sodišče sodi, da takemu zahtevku zaradi urejanja medsebojnih razmerij, ki koreninijo še v l. 1973, ne gre odreči pravnega varstva.
VSK Sodba in sklep IV Kp 47786/2016Višje sodišče v KopruKazenski oddelek08.03.2018prikriti preiskovalni ukrepi - tajno opazovanje - zaslišanje tajnega policijskega delavca - uporaba tajnih podatkov v sodnih postopkih - dokazna vrednost - nasprotujoči si dokazi - ugotavljanje dejanskega stanja - neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogamiSodišče prve stopnje je v dokaznem postopku med drugim zaslišalo tudi izvajalca ukrepa tajnega opazovanja (tajnega opazovalca in koordinatorja), ki sta se res sklicevala na taktiko in metodo policijskega delovanja, vendar v tem ni videti nobenih nepravilnosti. Namreč izvajanje preiskovalnih ukrepov predstavlja taktiko in metodo dela policije, ki je v internem aktu policije razglašena s stopnjo tajnosti "zaupno", kar pomeni, da priča o okoliščinah glede načina izvajanja ukrepov v smislu 1. točke 235. člen ZKP ne sme biti zaslišana, razen če jo pristojni organ odveže te dolžnosti. Osnovno vprašanje, ki se postavlja v pritožbenem odločanju je ocena dokazne vrednosti dokazov, ki potrjujejo zagovor obtoženca in ki so dokumentirani s posnetki in listinami ter drugič dokazov, ki so bili pridobljeni s prikritimi preiskovalnimi ukrepi, to je z uradnimi dejanji. Ker se dokazi medsebojno izključujejo, je torej možen le en odgovor in sicer, če so posnetki in listine glede...

Izberi vse|Izvozi izbrane