VSL Sklep Cst 348/2018

Jedro

Pravilo iz tretje alineje 5. točke četrtega odstavka 226. člena ZFPPIPP je izjema, še posebej glede na določilo 128. člena SPZ, ki jo je zato treba ozko razlagati. V obravnavani zadevi ni mogoče trditi, da bi bila splošna stečajna masa neznatne vrednosti. Res je manjša, kot pa so stroški, ki izhajajo iz predračuna stroškov stečajnega postopka. To pa še ne pomeni, da bi bila že zato neznatna, je le premajhna. Delež vrednosti posebne stečajne mase v skupni stečajni masi pa ni in ne more biti merilo neznatnosti splošne stečajne mase. Ni pa dopustno, da bi se posebno stečajno maso obremenjevalo z vsemi stroški stečajnega postopka, hkrati pa bi se opravila tudi delitev splošne stečajne mase, delitev splošne stečajne mase ne more biti opravljena na račun poplačila ločitvenega upnika. Stečajna masa ni neznatna, v prvi vrsti pa je treba prav to splošno stečajno maso porabiti najprej za poplačilo stroškov postopka, ki praviloma ne bremenijo posebne stečajne mase. Ker splošna stečajna masa ni neznatne vrednosti, iz nje pa je mogoče plačati tudi vse stroške arhiviranja, ta strošek posebne stečajne mase ne more obremenjevati. V obravnavani zadevi je verjetno, da vsi stroški, ki posebne stečajne mase sicer ne bremenijo, ne bodo mogli biti poplačani iz splošne stečajne mase. Povsem dopustno je, da bo razlika stroškov bremenila posebno stečajno maso. V obravnavani zadevi je namreč pritožnik, ki je ločitveni upnik, tudi predlagatelj stečajnega postopka. Glede na to, da bo splošna stečajna masa najverjetneje v celoti porabljena za plačilo stroškov postopka, se ta postopek vodi le v korist predlagatelja stečajnega postopka – pritožnika, ki bi do poplačila lahko prišel tudi v izvršilnem postopku.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (1.) ugovor upnika T. d.o.o. z dne 17. 5. 2018 (r. 111) zavrnilo in (2.) odločilo, da se razdelitev posebne razdelitvene mase opravi na podlagi končnega načrta razdelitve posebne razdelitvene mase z dne 18. 6. 2018 (r. 117), ki je sestavni del tega izreka in je objavljen hkrati z objavo tega sklepa.

2. Zoper navedeni sklep se je upnik pravočasno pritožil. Navaja, da je bila splošna stečajna masa prodana za 11.437,50 EUR, kar ne more predstavljati premoženja neznatne vrednosti. Iz tega so bili le delno plačani stroški, znesek v višini 7.206,12 EUR pa je bil predmet splošne razdelitvene mase. Ni mogoče šteti, da je splošna stečajna masa neznatne vrednosti, če z njo ni mogoče kriti vseh stroškov stečajnega postopka. S splošno stečajno maso bi bilo mogoče plačati skoraj polovico stroškov. Sodišče prve stopnje je napačno štelo, da vsi stroški stečajnega postopka bremenijo posebno stečajno maso, ker naj bi bili potrebni za končanje stečajnega postopka. Iz sklepa VSRS III Ips 33/2016 z dne 21. 6. 2016 izhaja, da posebno stečajno maso bremenijo le stroški, ki so vezani izključno na unovčenje posebne stečajne mase, splošni stroški, ki sorazmerno bremenijo posebno stečajno maso, pa so določno našteti. Enako sledi tudi iz sklepa VSL Cst 73/2018 z dne 6. 3. 2018. Zmotno je stališče, da je plačilo vseh stroškov iz posebne stečajne mase potrebno za končanje stečajnega postopka, saj ni drugega premoženja, iz katerega bi se lahko plačali. Iz sklepa VSL Cst 224/2018 poleg tega še sledi, da se stečajni postopek lahko konča tudi, če ni mogoče poplačati vseh stroškov postopka. Sodišče prve stopnje se do pritožnikovega ugovora sploh ni opredelilo (da določeni stroški ne morejo bremeniti posebne stečajne mase).

3. Upravitelj je na pritožbo odgovoril, da je splošna stečajna masa neznatne vrednosti. Vsi navedeni stroški so nujno potrebni za končanje stečajnega postopka. Do končanja postopka mora dolžnik še vedno pripravljati računovodske izkaze, oddajati napovedi za davek od dohodkov pravnih oseb, plačevati bančne stroške vodenja fiduciarnega računa, nastali pa bodo tudi ostali stroški, povezani s potekom stečajnega postopka. Po končanju stečajnega postopka bo moral upravitelj tudi arhivirati poslovno dokumentacijo. Če splošne stečajne mase ni ali je ta neznatne vrednosti, lahko upravitelj obremeni posebno stečajno maso s stroški, ki so potrebni za končanje stečajnega postopka, torej z vsemi stroški stečajnega postopka, kot izhaja tudi iz sklepov VSL Cst 172/2011 z dne 14. 7. 2011 in I Cpg 1336/2014. Ugotovitev, da je splošna stečajna masa neznatna, je odvisna od več okoliščin, zlasti pa od višine stroškov stečajnega postopka in višine morebitnih posebnih stečajnih mas. Unovčeno je vse premoženje dolžnika, terjatve so neizterljive. Delež splošne stečajne mase znaša le 4,37 %, torej je ta neznatna, neznatna je tudi glede na višino stroškov. Skupni znesek stroškov znaša 22.523,72 EUR, prišteti je treba še sodni taksi za razdelitev, stroške nadomestila za razdelitev, ki bremenijo vsako maso posebej, stroški cenitve pa bremenijo le posebno stečajno maso. Pravilnost odločitve utemeljuje tudi sklep VSL Cst 464/2017 z dne 9. 9. 2014, iz katerega izhaja, da posebno stečajno maso bremeni tudi sorazmerni del drugih stroškov, v vsakem primeru je treba posebej presoditi, ali je stečajna masa neznatna, pri čemer a priori ni nasprotovalo temu, da je stečajna masa v višini 126.197,75 EUR neznatne vrednosti. Sodišče prve stopnje je tudi sprejelo spremenjeni predračun stroškov stečajnega postopka, ki mu upnik ni nasprotoval, če je menil, da so previsoki ali nepotrebni, kot izhaja tudi iz sklepa VSL Cst 464/2017 z dne 7. 9. 2017. Pritožnik je tudi pravna oseba, ki se ukvarja z odkupovanjem terjatev in izterjavo, torej je seznanjen s potekom stečajnega postopka in pravicami, ki jih ima v tem postopku kot upnik. Sklep VSRS III Ips 33/2016 z dne 21. 6. 2016 ni relevanten, ker ne obravnava situacije, ko je splošna stečajna masa neznatna. Enako velja za sklep VSL Cst 224/2018 z dne 15. 5. 2018.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Ločitvena pravica je pravica upnika do plačila njegove terjatve iz določenega premoženja insolventnega dolžnika pred plačilom terjatev drugih upnikov tega dolžnika iz tega premoženja (prvi odstavek 19. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP). Prednostna poplačilna pravica zastavnega upnika je določena že v 128. členu Stvarnopravnega zakonika – SPZ: Zastavna pravica je pravica zastavnega upnika, da se zaradi neplačila zavarovane terjatve ob njeni zapadlosti poplača skupaj z obrestmi in stroški iz vrednosti zastavljenega predmeta pred vsemi drugimi upniki zastavitelja. Ločitveni upnik tako ni v enakem položaju, kot so drugi upniki istega stečajnega dolžnika, ki take pravice nimajo. V četrtem odstavku 226. člena ZFPPIPP je določeno, kateri stroški bremenijo posebno razdelitveno maso. Pravilo iz tretje alineje 5. točke četrtega odstavka 226. člena ZFPPIPP je izjema, še posebej glede na določilo 128. člena SPZ, ki jo je zato treba ozko razlagati. Posebno maso lahko obremenjuje sorazmerni del stroškov arhiviranja in drugih stroškov v zvezi s končanjem stečajnega postopka, vendar le, če je splošna stečajna masa neznatne vrednosti. Stroški končanja stečajnega postopka pa niso vsi stroški stečajnega postopka, kar je zapisano tudi v sklepu VSL Cst 224/2018.

6. V obravnavani zadevi ni mogoče trditi, da bi bila splošna stečajna masa neznatne vrednosti. Res je manjša, kot pa so stroški, ki izhajajo iz predračuna stroškov stečajnega postopka. To pa še ne pomeni, da bi bila že zato neznatna, je le premajhna. Delež vrednosti posebne stečajne mase v skupni stečajni masi pa ni in ne more biti merilo neznatnosti splošne stečajne mase. Ni pa dopustno, da bi se posebno stečajno maso obremenjevalo z vsemi stroški stečajnega postopka, hkrati pa bi se opravila tudi delitev splošne stečajne mase, kot je bilo to poskušeno v obravnavani zadevi. Splošno stečajno maso je treba porabiti najprej za poplačilo stroškov stečajnega postopka (razen stroškov, ki izrecno bremenijo le posebne stečajne mase), šele nato pa lahko pride na vrsto delitev splošne stečajne mase (primerjaj 359. in 371. člena ZFPPIPP); delitev splošne stečajne mase ne more biti opravljena na račun poplačila ločitvenega upnika. Višje sodišče sicer razume željo, da bi bili vsaj prednostni upniki delno poplačani, vendar pa to ni dopustno na račun posebne stečajne mase, ki je ni dopustno bremeniti z drugimi stroški, kot s stroški unovčenja prav te posebne mase, razen izjemoma, ko je splošna stečajna masa dejansko neznatna.

7. Pritožnik ni ugovarjal vsem stroškom, ki po načrtu bremenijo posebno stečajno maso. Zanj niso bili sporni stroški ocene vrednosti posebne stečajne mase, plačilo davka, sorazmerni del nadomestila za otvoritveno poročilo, sodna taksa za razdelitev in sorazmerni del nadomestila za unovčenje in razdelitev. V pritožbi tudi niso več kot sporni izpostavljeni stroški v zvezi z izdelavo računovodskih izkazov, vsekakor pa tudi ti stroški sorazmerno bremenijo posebno stečajno maso (druga alineja 5. točke četrtega odstavka 226. člena ZFPPIPP). Praviloma pa posebne stečajne mase ne morejo bremeniti bančni stroški, razen kolikor se nanašajo prav na posebno stečajno maso, vračilo predujma, stroški upravitelja, razen kolikor se nanašajo na posebno stečajno maso, in nadomestilo za preizkus terjatev. Ne iz načrta razdelitve ne iz končnega načrta razdelitve tudi ni mogoče ugotoviti, na kaj se nanašajo stroški sodnih in upravnih postopkov – zastopanje v inšpekcijskem postopku. Verjetno je to tudi posledica sicer napačnega stališča, da sorazmerni del vseh stroškov bremeni posebno stečajno maso, ker naj bi bila splošna stečajna masa neznatne vrednosti. Stečajna masa ni neznatna, v prvi vrsti pa je treba prav to splošno stečajno maso porabiti najprej za poplačilo stroškov postopka, ki praviloma ne bremenijo posebne stečajne mase.

8. Stroški so dejansko nepravilno obračunani in upoštevani, ni pa niti mogoče iz načrta preveriti vse stroške. Zato višje sodišče samo ni moglo dokončno odločiti o razdelitvi posebne razdelitvene mase in je moralo izpodbijani sklep razveljaviti. V zadevi bo treba pripraviti nov načrt razdelitve posebne razdelitvene mase. V prvi vrsti se lahko posebno stečajno maso obremeni z vsemi stroški, ki se nanašajo neposredno na unovčenje te stečajne mase. Pri tem v obravnavani zadevi za pritožnika stroški iz 1. do 4. in 6. točke četrtega odstavka 226. člena ZFPPIPP niso bili sporni. Ugovor glede stroškov v zvezi z izdelavo računovodskih izkazov glede na drugo alinejo 5. točke četrtega odstavka 226. člena ZFPPIPP ni bil utemeljen, pritožnik pa teh stroškov v pritožbi niti ne problematizira več. Problem so stroški arhiviranja in drugi stroški v zvezi s končanjem stečajnega postopka. Ker splošna stečajna masa ni neznatne vrednosti, iz nje pa je mogoče plačati tudi vse stroške arhiviranja, ta strošek posebne stečajne mase ne more obremenjevati. Prav tako je treba stroške nadomestila za preizkus terjatev poplačati iz splošne stečajne mase, saj ni podlage za izplačilo iz posebne stečajne mase. Neposredno iz posebne stečajne mase se tudi lahko poplačajo le tisti stroški upravitelja, ki se nanašajo na to stečajno maso, kadar pa so nastali v zvezi s vso stečajno maso, pa v sorazmernem delu. Glede stroškov sodnih in upravnih postopkov bo treba v načrtu te stroške obrazložiti in ugotoviti, ali se nanašajo na posebno stečajno maso.

9. Višje sodišče samo teh preračunov ne more opraviti, tudi zaradi nejasnosti dela stroškov. Upravitelj bo moral pripraviti nov načrt delitve posebne razdelitvene mase. Stroške, kot so obrazloženi zgoraj in praviloma ne morejo bremeniti posebne stečajne mase, bo moral obračunati v breme splošne stečajne mase. Posebej bo treba obračunati stroške, ki v celoti ali v sorazmernem delu bremenijo le posebno stečajno maso. Vse te stroške bo treba tudi podrobno obrazložiti. Pri tem višje sodišče še pojasnjuje, da to, da je bil predračun stroškov stečajnega postopka potrjen in se upnik na sklep ni pritožil, za odločitev ni pomembno. Pritožnik višine stroškov niti ni problematiziral niti ni navajal, da naj bi bili stroški previsoki. Trdil je le, da jih v takem deležu ni mogoče naprtiti posebni stečajni masi. To pa je stvar delitve stečajne mase, ne pa predračuna stroškov postopka.

10. V obravnavani zadevi je verjetno, da vsi stroški, ki posebne stečajne mase sicer ne bremenijo, ne bodo mogli biti poplačani iz splošne stečajne mase. Povsem dopustno je, da bo razlika stroškov bremenila posebno stečajno maso. V obravnavani zadevi je namreč pritožnik, ki je ločitveni upnik, tudi predlagatelj stečajnega postopka. Glede na to, da bo splošna stečajna masa najverjetneje v celoti porabljena za plačilo stroškov postopka, se ta postopek vodi le v korist predlagatelja stečajnega postopka – pritožnika, ki bi do poplačila lahko prišel tudi v izvršilnem postopku. Višje sodišče se strinja s stališčem iz sklepa VSL Cst 33/2016 z dne 2. 2. 2016, da v takih primerih in ko splošna stečajna masa ne zadostuje za kritje stroškov stečajnega postopka, ki jo bremenijo, razlika neplačanih stroškov bremeni ločitvenega upnika. Čeprav ima upnik praviloma pravico, da sam izbere postopek, v katerem bo poplačan, pa je pravilno, da nosi stroške, ki so posledica take odločitve, čeprav bi se lahko poplačal v izvršilnem postopku, kjer so praviloma tudi stroški postopka manjši. Pred morebitno odločitvijo, da bo vse stroške, ki iz splošne stečajne mase ne bodo mogli biti poplačani, nosil pritožnik s tem, da bo njegovo poplačilo manjše, pa je treba vse stroške natančno navesti in obračunati, kot je pojasnjeno že zgoraj.

11. Glede na navedeno je višje sodišče pritožbi ugodilo in razveljavilo izpodbijani sklep (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP, pri čemer se pravila ZPP smiselno uporabljajo na podlagi 1. odstavka 121. člena ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

Datum zadnje spremembe:

04.12.2018

Podobni dokumenti:

• VSL sklep Cst 172/2011
• VSM sklep II Ip 758/2012
• VSM Sklep I Cp 611/2019