VSK sklep II Ip 139/2016

Jedro

V postopku osebnega stečaja se ne uporabljajo pravila o prenehanju terjatev in ločitvenih pravic upnika do stečajnega dolžnika zaradi zamude rokov za njihovo prijavo. Prepozno prijavljene terjatve se preizkusijo v poznejšem preizkusu terjatev.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v celoti razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Stroški pritožbenega postopka so del nadaljnjih izvršilnih stroškov.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zoper prvega dolžnika ustavilo izvršbo in razveljavilo opravljena izvršilna dejanja, pri čemer je odredilo, da se v zemljiški knjigi pri nepremičnini z ID znakom 1, ki je v lasti prvega dolžnika do celote, izbriše hipoteka in zaznamba sklepa o izvršbi.

2. Zoper ta sklep se je iz vseh pritožbenih razlogov pravočasno pritožil upnik in predlagal pritožbenemu sodišču, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo po potrebi vrne v nov postopek pred sodišče prve stopnje. V pritožbi upnik opozarja, da je v stečaju nad prvim dolžnikom pravočasno prijavil terjatev po kreditni pogodbi. Ta terjatev je tudi predmet izterjave v konkretnem izvršilnem postopku. V prijavi sicer ločitvena pravica ni bila izrecno omenjena, vendar pa je že iz predložene dokumentacije več kot očitno, da je upnik uveljavljal tudi ločitveno pravico na nepremičnini z ID znakom 1. Sicer pa bi moralo sodišče upoštevati tudi določbo 392. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). Iz tega razloga je izpodbijani sklep sodišča prve stopnje preuranjen.

3. Pritožba upnice je utemeljena.

4. V obravnavani zadevi je upnik v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine zoper prvega dolžnika D.D. uveljavljal denarno terjatev po kreditni pogodbi (z dodatki) v znesku 158.877,53 EUR s pp, pri čemer je kot sredstvo izvršbe predlagal tudi prodajo nepremičnine z ID znakom 1. Pravnomočen sklep o izvršbi je izvršilno sodišče 26.3.2015 posredovalo in zaznamovalo v pristojni zemljiški knjigi. S to zaznambo je upnik pridobil zastavno pravico (hipoteko) na omenjeni nepremičnini z učinki proti tistemu, ki pozneje pridobi lastninsko pravico na tej nepremičnini (drugi odstavek 170. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ). Osebni stečaj nad dolžnikom se je prav tako začel 26.3.2015, pri čemer izvršilno sodišče tedaj, ko se med izvršilnim postopkom začne nad dolžnikom stečajni postopek, ne razlikuje med položajem, ko je upnik pridobil ločitveno pravico v postopku izvršbe, in položajem, ko jo je pridobil izven tega postopka (1). Pomembno pa je, da je ločitvena pravica pridobljena pred začetkom stečajnega postopka (tretji odstavek 132. člena ZFPPIPP) (2).

5. Upnik je nedvomno (prijava in končni seznam preizkušanih terjatev) izkazal, da je denarno terjatev, ki izvira iz kreditne pogodbe (z dodatki) in znaša 161.376,02 EUR (glavnica v višini 120.000,00 EUR in obresti v višini 41.376,02 EUR), pravočasno prijavil v stečajno maso, ni pa z ničemer izkazal, da je v tej zvezi prijavil tudi ločitveno pravico na dolžnikovi nepremičnini z ID znakom 1 (iz seznama jasno izhaja, da je bila v tej zvezi prijavljena ločitvena pravica na nepremičnini z ID znakom 2, ki jo je upravitelj prerekal). Vendar upnik v pritožbi pravilno opozarja, da so v postopku osebnega stečaja ne uporabljajo pravila o prenehanju terjatev in ločitvenih pravic upnika do stečajnega dolžnika zaradi zamude rokov za njihovo prijavo. V 392. členu ZFPPIPP so namreč določena posebna pravila o preizkusu in uveljavitvi prepozno prijavljenih terjatev (in ločitvenih pravic). Prepozno prijavljene terjatve se preizkusijo v poznejšem preizkusu terjatev (prvi odstavek 392. člena v zvezi z 71. členom ZFPPIPP). Prepozno prijavljene terjatve se upoštevajo pri prvi oz. poznejši razdelitvi, če so do izdelave načrta te razdelitve priznane (drugi odstavek 392. člena ZFPPIPP).

6. To pa pomeni, da se preverjanje pravočasnosti prijave terjatve in ločitvene pravice opravi šele na podlagi pravnomočnega sklepa o preizkusu terjatev oz. dodatnih sklepov o preizkusu terjatev, kadar je takšen preizkus sploh opravljen (3).

7. Poleg tega je treba upoštevati tudi določbo 1. točke drugega odstavka 298.a člena ZFPPIPP, ki olajšuje položaj hipotekarnih upnikov, saj mora ločitveno pravico na podlagi hipoteke (in terjatev, zavarovane z njo) upravitelj vključiti v osnovni seznam prijavljenih terjatev, čeprav je upnik ni prijavil s posebno procesno vlogo. Na ta način je vzpostavljena fikcija prijave hipoteke in terjatve v stečajnem postopku, zaradi katere hipotekarni upnik ne more priti v zamudo s prijavo terjatve in ločitvene pravice. Ključnega pomena pri tem pa je, da je po stanju ob začetku stečajnega postopka na nepremičnini vknjižena lastninska pravica v korist stečajnega dolžnika, in je ta pravica omejena z vknjiženo hipoteko, katere vknjižba je začela učinkovati pred začetkom stečajnega postopka nad stečajnim dolžnikom (4).

8. Iz teh razlogov je pritožbeno sodišče pritožbi upnika ugodilo, v celoti razveljavilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

----------------------------------------------

op. št. 1: Primerjaj VSL sklep II Ip 1196/2012.

op. št. 2: Ta okoliščina iz spisovnih podatkov ni jasno razvidno.

op. št. 3: VSM sklep II Ip 334/2015.

op. št. 4: VSL sklep II Ip 763/2015.

Datum zadnje spremembe:

26.05.2017

Podobni dokumenti:

• VSL sodba in sklep I Cpg 1267/2014
• VSL sodba I Cpg 849/2010
• VSK sodba Cpg 190/2016