VSM Sodba in sklep I Cp 963/2021

Jedro

S tem v zvezi je toženki pojasniti, da procesni položaj, ki je nastal z vstopom drugo tožnice v to pravdo, urejajo določbe 191. člena ZPP, ki se nanaša na sosporništvo. Pod pogoji iz prvega odstavka tega člena lahko več oseb uveljavlja svoje zahtevke z isto tožbo (začetno sosporništvo), pod enakimi pogoji pa se lahko vse do konca glavne obravnave pridruži tožniku tudi nov tožnik (naknadno sosporništvo - drugi odstavek 191. člena ZPP). Pri tem ne začetno ne naknadno sosporništvo na aktivni strani, v nasprotju z naknadnim sosporništvom na pasivni strani, ni odvisno od privolitve toženca, saj se njegov procesni položaj zaradi vstopa novega tožnika ne spremeni. Pridruženi tožnik mora namreč po tretjem odstavku 191. člena ZPP prevzeti pravdo v tistem stanju, v katerem je ob njegovem vstopu.

Izrek

I. Pritožba se zavrne ter se potrdita sodba in sklep sodišča prve stopnje.

II. Pravdni stranki krijeta sami svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano odločbo razsodilo, da je na podlagi odpovedi najemnega razmerja s strani prvo tožnice kot najemodajalke toženka dolžna poslovne prostore v poslovni stavbi št. 398, k. o. ..., ki stoji na nepremičnini k. o. ..., parc. št. 461, ki so predmet najema v skladu s skico „tloris nadstropja,“ in sicer: poslovni prostor št. 1N v izmeri 19,50 m2, št. 2N v izmeri 29,50 m2, št. 3N v izmeri 14,70 m2 in št. 4N v izmeri 30,10 m2, izprazniti vseh stvari, ki so njena last ter jih proste oseb in stvari izročiti drugo tožnici v roku 15 dni (točka I.a izreka). Toženki je naložilo še, da je dolžna izprazniti nepremičnino katastrska občina ..., parc. št. 462 ter jo izročiti drugo tožnici prosto vseh stvari v roku 15 dni (točka I.b izreka), prav tako je dolžna v istem roku izročiti prvo tožnici premičnine, ki se nahajajo bodisi na nepremičnini parc. št. 461 v stavbi št. 398, k. o. ..., bodisi na nepremičnini parc. št. 462, k. o. ... in so navedene v „ponovnem izpisu potrdila o opravljenem vpisu rubeža z dne 3. 6. 2016, št. 318-66772.1“ (ta rubež je bil opravljen dne 9. 2. 2016 v zadevi opr. št. VL 144705/2015), od zaporedne številke 1 do zaporedne številke 884, ki se nahaja v prilogi A38 in je sestavni del izreka sodbe (točka I.c izreka). Hkrati je toženki naložilo, da tožnicama v roku 15 dni nerazdelno povrne 1.272,50 EUR pravdnih stroškov v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (točka II. izreka). Dodatno je sklenilo, da se pravdni postopek v delu v katerem se nanaša na izpraznitev in izročitev poslovnih prostorov št. 5N, 6N in 8N, kateri se nahajajo v poslovni stavbi št. 398, k. o. ..., ki stoji na nepremičnini parc. št. 461, k.o. ..., ustavi.

2. Zoper sodbo in sklep se pravočasno ter laično pritožuje toženka iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Sodišču druge stopnje predlaga, da njeni pritožbi ugodi in izpodbijano odločbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne oziroma podredno, da izpodbijano odločbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje, vse s stroškovno posledico.

3. Toženka v svojih pritožbenih navedbah kot bistveno izpostavlja, da je sodišče prve stopnje dopustilo spremembo in razširitev tožbe, čeprav se je toženka temu upirala, prav tako sodišče ni ugodilo njenemu predlogu za dodaten rok, v katerem bi lahko pripravila svojo obrambo, s čimer ji je bila kršena pravica do pravičnega sojenja in onemogočena pravica do obrambe. Navaja, da je sodišče prve stopnje ves čas postopka opozarjala, da premičnine, ki jih zahtevata tožnici niso njuna last ter da listinski dokaz pod prilogo A38 spisa – Ponovni izpisi potrdila o opravljenem vpisu rubeža, ne more biti dokazilo o lastništvu premičnin in kar v svoji obrazložitvi priznava celo sàmo sodišče prve stopnje. V kolikor bi sodišče prve stopnje sledilo njenemu predlogu o začasni prekinitvi glavne obravnave bi lahko predložila dodatne listinske dokaze iz katerih bi bilo razvidno, da je prvo tožnica že v letu 2018 vložila tožbo zaradi motenja posesti na parc. št. 462 k. o. ... zoper toženko in v katerem je slednja pravnomočno zmagala. V tožbi zaradi motenja posesti namreč prvo tožnica nikjer ni navajala niti uveljavljala nobene lastninske pravice nad premičninami, ampak je zahtevala zgolj njihovo takojšnjo odstranitev. Toženka bi v spis prav tako lahko vložila dva sklepa Okrajnega sodišča v Ormožu iz katerih izhaja, da bi moral biti rubež izbrisan iz evidenc rubežev na premičninah in ga sodišče prve stopnje ne bi smelo obravnavati kot verodostojen dokaz. Prvo tožnica bi lastništvo premičnin lahko dokazovala zgolj z izpiskom osnovnih sredstev in listinami iz računovodstva in poslovnih knjig. Sodišče prve stopnje je kršilo pravila postopka, ker ni zaslišalo priče A. A., ki je bil v letih 2015 in 2016 direktor toženke in bi lahko dodatno pojasnil okoliščine glede sklenjenih najemnih razmerij s prvo tožnico, kaj vse je bilo v lasti toženke, prav tako bi lahko pojasnil vse okoliščine izvršilnega postopka opr. št. VL 144705/2015. Sodišče prve stopnje ni upoštevalo navedb toženke, da poslovnega prostora št. 1N v velikosti 19,50 m2 v poslovni stavbi na parc. št. 461, k. o. ..., ne zaseda in ne uporablja. Ta prostor od leta 2020 dejansko uporablja družba A., d. o. o., in sicer B., B., C. C. s. p. Kot dokazilo je toženka k pritožbi priložila fotografije vhodnih vrat v navedeni poslovni prostor z vidnim plakatom njegovega dejanskega uporabnika. Zaradi navedenega je točka I. izreka sodba nezakonita in tudi neizvršljiva. Toženka dodaja še, da sodišče prve stopnje ni izvedlo uravnoteženega dokaznega postopka niti ni poglobljeno in temeljito preučilo primera, ampak je grobo kršilo pravila pravdnega postopka z odrekanjem pravice do poštenega sojenja.

4. Pritožba je bila v odgovor vročena tožnicam. Ti se v svojem odgovoru na pritožbo zavzemata za njeno zavrnitev in priglašata svoje pritožbene stroške.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. V skladu s 350. členom v zvezi s 366. členom ZPP je sodišče druge stopnje preizkusilo sodbo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu ter v mejah pritožbenih razlogov ter opravilo uradni pritožbeni preizkus. Po presoji sodišča druge stopnje je sodišče prve stopnje v zadevi razjasnilo relevantne dejanske okoliščine pomembne za odločitev ter pri tem ni storilo po uradni dolžnosti upoštevnih, niti s pritožbo grajanih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka niti ni storilo nobene druge kršitve, ki bi kazala na okrnitev toženkine pravice do poštenega in enakopravnega postopka. Izpodbijana sodba nima pomanjkljivosti zaradi katerih se ne bi mogla preizkusiti, saj so v njej navedeni vsi razlogi o odločilnih dejstvih, ti razlogi so jasni in med seboj niso v nasprotju, sodišče prve stopnje se je v sodbi opredelilo do vseh pravno relevantnih navedb pravdnih strank, izpodbijano sodbo je zadostno obrazložilo, prav tako je pravilno uporabilo materialno pravo. Ker toženka v svojih pritožbenih navedbah sicer ni podala konkretnih pritožbenih razlogov s katerimi bi izpodbijala sklep sodišča prve stopnje, s katerim je to ustavilo postopek na izročitev in izpraznitev poslovnih prostorov št. 5N, 6N in 8N, ki se nahajajo v poslovni stavbi št. 398, parc. št. 461, k. o. ..., je sodišče druge stopnje v tem delu opravilo zgolj uradoma upoštevni pritožbeni preizkus, ki pa kršitev ni pokazal.

7. Sodišče prve stopnje je po izvedenem dokaznem postopku zaključilo, da je prvo tožnica pravilno odstopila od najemnih pogodb, ki jih je imela sklenjene s toženko, torej tudi od obravnavanega najemnega razmerja, katere predmet so bili poslovni prostori v poslovni stavbi št. 398 in se nahajajo na parc. št. 461 in 462, k. o. ... Ugotovilo je, da toženka navedene poslovne prostore zaseda brez pravne podlage, zato je zaključilo, da jih je dolžna izročiti drugo tožnici. Toženki je naložilo še, da mora premičnine, ki se nahajajo v teh poslovnih prostorih izročiti prvo tožnici.

8. Sodišče druge stopnje uvodoma ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno ravnalo, ko je na strani tožeče stranke dopustilo vstop nove tožnice, in sicer Občina ... S tem v zvezi je toženki pojasniti, da procesni položaj, ki je nastal z vstopom drugo tožnice v to pravdo, urejajo določbe 191. člena ZPP, ki se nanaša na sosporništvo. Pod pogoji iz prvega odstavka tega člena lahko več oseb uveljavlja svoje zahtevke z isto tožbo (začetno sosporništvo), pod enakimi pogoji pa se lahko vse do konca glavne obravnave pridruži tožniku tudi nov tožnik (naknadno sosporništvo – drugi odstavek 191. člena ZPP). Pri tem ne začetno ne naknadno sosporništvo na aktivni strani, v nasprotju z naknadnim sosporništvom na pasivni strani, ni odvisno od privolitve toženca, saj se njegov procesni položaj zaradi vstopa novega tožnika ne spremeni. Pridruženi tožnik mora namreč po tretjem odstavku 191. člena ZPP prevzeti pravdo v tistem stanju, v katerem je ob njegovem vstopu.¹ Soglasje toženke oziroma obeh strank bi bilo potrebno v kolikor bi dejansko stanje zadeve ustrezalo uporabi pravne podlage iz 190. člena ZPP, vendar je za uporabo tega člena odločilna odtujitev stvari ali pravice med samo pravdo, katera pa s strani toženke sploh ni bila zatrjevana.² Pa tudi sicer iz spisovnih podatkov izhaja, da so zgoraj navedene nepremičnine last drugo tožnice postale 22. 1. 2020 (sklep Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. Cst 15/2020 z dne 22. 1. 2020, priloga A17), torej še preden je bila tožba oziroma predlog za izdajo izpraznitvenega naloga vročen toženki. Slednji ji je bil skupaj s sklepom o izdaji izpraznitvenega naloga namreč vročen 6. 3. 2020 in takrat je začela teči pravda (prvi odstavek 189. člena ZPP).³

9. Prav tako pravilna je bila odločitev sodišča prve stopnje o dovolitvi razširitve tožbenega zahtevka še na nepremičnino parc. št. 462, k. o. ... in na premičnine, ki se nahajajo na tej nepremičnini in njihovo izročitev prvo tožnici. Takšna odločitev je bila nedvomno smotrna za dokončanje zadeve iz razlogov, ki jih je navedlo že sodišče prve stopnje v 3. točki svoje obrazložitve in jih sodišče druge stopnje sprejema kot pravilne, pri čemer je dodatno izpostaviti, da toženka spremembi tožbe pravzaprav ni z ničemer konkretizirano ugovarjala. Toženka namreč z ničemer ni prerekala navedb tožnic v zvezi s spremembo tožbenega zahtevka niti predlagala dokazov. S tem v zvezi je prav tako neutemeljeno njeno pritožbeno izvajanje o kršitvi pravil postopka, ker sodišče prve stopnje naj ne bi ugodilo njenemu predlogu za dodaten rok, v katerem bi se lahko izjasnila o spremembi tožbe in pripravila svojo obrambo. Iz spisovnih podatkov namreč izhaja, da sta tožnici z vlogo z dne 21. 7. 2020 razširili tožbeni zahtevek ter da je ta vloga bila toženki vročena 31. 7. 2020. Z vlogo z dne 17. 8. 2020 je nato toženka na sodišče poslala dopis v katerem je prosila za preložitev pripravljalnega naroka in prvega naroka za glavno obravnavo, ki je bil razpisan za dne 20. 8. 2020. Sodišče prve stopnje je narok opravilo 20. 8. 2020 in na njem toženki dodelilo 15 dnevni rok v katerem bi se lahko izjasnila o spremembi tožbe. Toženka je nato dne 4. 9. 2020 poslala vlogo v kateri je navedla, da se s spremembo ne strinja. Zaključiti je torej, da je toženki bila dana možnost izjave prav tako ji je bil dan zadosten čas, da se je lahko izjavila o spremembi tožbe pa tudi sicer, da bi lahko pripravila svojo obrambo v tej zadevi in so vsa ostala pritožbena izvajanja o kršitvi poštenega in pravičnega postopka brezpredmetna.

10. Sodišče prve stopnje tudi ni kršilo pravila postopka ko ni izvedlo dokaza z zaslišanjem A. A. Razloge za takšno postopanje je sodišče prve stopnje navedlo v 8. točki svoje obrazložitve in sodišče druge stopnje se z njimi strinja. Kolikor je namreč razbrati iz ugovora zoper sklep o izpraznitvenem nalogu, je toženka zaslišanje te priče predlagala zgolj, da bi dokazala obstoj najemnega razmerja, kar pa med pravdnima strankama ni bilo sporno. Navedbe, da bi ta priča lahko izpovedala, kaj vse je bilo v lasti toženke, prav tako bi lahko pojasnila vse okoliščine izvršilnega postopka VL 144705/2015, pa so pritožbena novota in zato neupoštevne (prvi odstavek 337. člena ZPP).

11. Toženka ne more uspeti s pritožbeno navedbo, da v kolikor bi sodišče prve stopnje ugodilo njenemu predlogu za začasno prekinitev glavne obravnave (pravilno: preložitev naroka, prvi odstavek 115. člena ZPP),⁴ bi lahko predložila listinske dokaze iz katerih bi bilo razvidno, da prvo tožnica ni lastnica premičnin glede katerih se zahteva izročitev. V zvezi s tem je najprej ugotoviti, da toženka kršitev pravil postopka pred sodiščem prve stopnje sicer ni konkretno uveljavljala takoj, ko je to bilo mogoče (286.b člen ZPP), saj je na zadnjem naroku za glavno obravnavo navedla zgolj, da bo potrebno zadevo reševati v pritožbenem postopku, kljub temu pa je sodišče druge stopnje izpostavljene kršitve vzelo v presojo. Toženki je tako pojasniti, da mora stranka najkasneje na prvem naroku za glavno obravnavo navesti vsa dejstva, ki so potrebna za utemeljitev njenih predlogov, ponuditi dokaze, ki so potrebni za ugotovitev njenih navedb in se izjaviti o navedbah in ponujenih dokazih nasprotne stranke (prvi odstavek 286. člena ZPP). To lahko stori tudi kasneje, vendar samo, če jih brez svoje krivde ni mogla navesti pravočasno ali če njihova dopustitev po presoji sodišča ne bi zavlekla reševanja spora (tretji odstavek 286. člena ZPP). Toženka listinskih dokazov glede vložitve tožbe v sporu zaradi motenja posesti ni vložila do konca prvega naroka za glavno obravnavo, prav tako ni navajala zakaj teh listin ni mogla predložiti pravočasno, zato sodišče druge stopnje teh ne more upoštevati, saj so prepozni (prvi odstavek 337. člena ZPP). Ne glede na to, pa bi za obravnavano zadevo bili povsem nerelevantni, saj se v sporih zaradi motenja posesti lastninska pravica na stvari ne ugotavlja (33. člen Stvarnopravnega zakonika). Tudi pritožbeno izpostavljena sklepa Okrajnega sodišča v Ormožu bi toženka nedvomno lahko predložila pravočasno, pa tega ni storila, niti ni pojasnila zakaj tega ni mogla storiti.

12. V točki 17. obrazložitve je sodišče prve stopnje jasno in argumentirano pojasnilo razloge zaradi katerih je štelo, da so premičnine v lasti prvo tožnice in na podlagi česar je ugodilo njenemu tožbenemu zahtevku na izročitev le-teh. Sodišče druge stopnje se s tem razlogi strinja in jih v izogib ponavljanju ne navaja ponovno, dodaja le, da sodišče prve stopnje o lastništvu nad premičninami ni sklepalo zgolj iz »Ponovnega izpisa potrdila o opravljenem vpisu rubeža«⁵ kot to zmotno meni toženka, ampak je o lastništvu sklepalo tudi v povezavi s procesnimi dejanji/opustitvami toženke, kjer je kot upnica nastopala pred Okrajnim sodiščem v Ormožu v izvršilni zadevi opr. št. VL 147705/2015. Sodišče prve stopnje je sklepalo, da toženka kot upnica za poplačilo svoje terjatve do prvo tožnice zagotovo ne bi dopustila, da bi se zarubile njene premičnine in bi v izvršilnem postopku ustrezno postopala oziroma bi v sedaj obravnavani zadevi to vsaj trdila. Tega ni storila, pri čemer takšnih zaključkov sodišča prve stopnje toženka v pritožbenem postopku sploh ne izpodbija.

13. Kar pa se tiče pritožbenih navedb o nezakonitosti in neizvršljivosti izpodbijane sodbe v delu, kjer je bilo odločeno o izpraznitvi in izročitvi poslovnega prostora z oznako št. 1N v izmeri 19,50 m2 (prva alineja točke I.a izreka), pa je slediti zaključkom sodišča prve stopnje, da toženka svojih zatrjevanj, da poslovnega prostora ne uporablja že od leta 2020 z ničemer ni dokazala. Pavšalne navedbe o tem je podala šele na naroku 4. 3. 2021, šele sedaj v pritožbenem postopku pa je kot dokazilo svojim navedbam predložila fotografije iz katerih naj bi bila razvidna vhodna vrata v navedeni poslovni prostor z vidnim plakatom njegovega dejanskega uporabnika (priloga B16). Gre za dokazne listine, ki so prepozne in zato neupoštevne (prvi odstavek 337. člena ZPP). Toženka z ničemer ne pojasni niti zakaj teh listin oziroma fotografij ni mogla preložiti prej, tj. vsaj na naroku 4. 3. 2021.

14. V posledici vsega navedenega pritožba ni utemeljena, sodišče druge stopnje jo je zavrnilo in sodbo ter sklep sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen v zvezi s 2. točko 365. člena ZPP).

15. Toženka sama krije nastali ji stroške pritožbenega postopka, saj s pritožbo ni uspela (analogna uporaba prvega odstavka 154. člena). Tožnici pa z odgovorom na pritožbo nista prispevali k razrešitvi zadeve na drugi stopnji in ni bil potreben, zato svoje pritožbene stroške krijeta sami (prvi odstavek 155. člena ZPP). Odločitev sodišča druge stopnje temelji na določbi prvega odstavka 165. člena ZPP.

-------------------------------
¹ Prim. Sklep II Ips 371/2008 z dne 19. 6. 2008.
² Toženka je namreč tako vstopu nove tožnice v pravdo kot razširitvi tožbenega zahtevka nasprotovala zgolj z navedbo, da se s tem ne strinja (vloga z dne 4. 9. 2020 na l. št. 52 spisa).
³ Drugo tožnica se je sicer na dan 6. 3. 2020 vpisala v zemljiško knjigo kot lastnica teh nepremičnin, vendar je ta vpis zgolj deklaratornega pomena.
⁴ Do prekinitve postopka pride v zakonskih primerih, ki so taksativno našteti v 205. členu ZPP, prav tako lahko sodišče odredi prekinitev postopka v primerih iz 206. člena ZPP.
⁵ Priloga A38.

Datum zadnje spremembe:

13.10.2022

Podobni dokumenti:

• VSM Sklep II Kp 19181/2015
• VSC Sklep Cp 26/2022
• Sodba III Ips 11/96