VSL sklep Cst 288/2020

Jedro

Ni na stečajnem sodišču, da presoja materialnopravno pravilnost vpisov v kazensko evidenco in preverja pravilnost datumov, ki so v kazenski evidenci vpisani.

Iz sedaj že ustaljene sodne prakse izhaja stališče, da je potrebno zakonsko opredelitev kaznivih dejanj iz 1. točke 399. člena ZFPPIPP presojati po objektivnih elementih, ki so podobna elementom kaznivih dejanj zoper premoženje in gospodarstvo. Določba 399. člena ZFPPIPP med kazniva dejanja, ki preprečujejo odpust obveznosti, določa (le) kazniva dejanja proti premoženju in gospodarstvu, vendar pri tem ni pomembna le uvrstitev kaznivega dejanja v poglavje kaznivih dejanj po KZ-1, temveč je relevantno tudi, ali ima kaznivo dejanje, za katerega je bil dolžnik pravnomočno obstojen, posamezne elemente kaznivega dejanja proti premoženju oz. gospodarstvu. Po presoji pritožbenega sodišča imata obe kaznivi dejanji, za kateri je bil dolžnik pravnomočno obsojen v konkretnem primeru, elemente kaznivega dejanja proti premoženju oz. gospodarstvu, saj gre (kot to navaja opis posameznega kaznivega dejanja) za proizvodnjo in promet prepovednih drog oziroma orožja, kar gotovo vsebuje objektivne elemente kaznivega dejanja proti premoženju in gospodarstvu.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom predlog dolžnika za začetek postopka osebnega stečaja z dne 3. 3. 2020 zavrglo.

2. Zoper sklep se pritožuje dolžnik smiselno iz vseh pritožbenih razlogov iz 338. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP. Pritožbenemu sodišču predlaga, da njegovi pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in izda sklep o začetku postopka osebnega stečaja.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom presodilo, da dolžnik nima pravnega interesa za začetek stečajnega postopka, saj je na podlagi podatkov iz kazenske evidence, ki jih sodišče pridobi po uradni dolžnosti (prvi odstavek 400. člena ZFPPIPP) med drugim ugotovilo, da je bil dolžnik obsojen na kazen zapora 4 let in 6 mesecev, da se bo obsodba izbrisala iz kazenske evidence po poteku osmih let, odkar je bila izvršena, kot datum izvršitve sankcije je v kazenski evidenci naveden datum 17. 9. 2018 in tudi če bi sodišče za preizkusno obdobje v okviru odpusta obveznosti določilo najdaljšo zakonsko določeno dobo petih let (peti odstavek 400. člena ZFPPIPP), obsodba dolžnika v tem času še ne bi bila izbrisana, kar pomeni, da pogoji za odpust obveznosti v tem času ne bi nastali.

5. Neutemeljena je pritožba, da bi moralo sodišče prve stopnje upoštevati, da je dolžnik zaporno kazen pričel prestajati 19. 11. 2015 in da je bil iz zapora predčasno pogojno odpuščen 28. 2. 2017, kar je manj kot 3 leta in bi kot datum izvršitve kazni sodišče moralo upoštevati 28. 2. 2017, kar naj bi pomenilo, da bo izbris iz kazenske evidence pravočasen. Iz kazenske evidence izhaja datum izvršitve sankcije 17. 9. 2018, pri čemer iz kazenske evidence izhaja, da je že upoštevan pogojni odpust po odločbi Ministrstva za pravosodje št. 001/2016 z dne 17. 2. 2017 (v nadaljevanju odločba MP), na katerega se v pritožbi sklicuje dolžnik. Ni na stečajnem sodišču, da presoja materialnopravno pravilnost vpisov v kazensko evidenco in preverja pravilnost datumov, ki so v kazenski evidenci vpisani. Zato je sodišče prve stopnje kot datum izvršitve sankcije pravilno upoštevalo datum izvršitve 17. 9. 2018, ki je naveden v kazenski evidenci kot datum izvršitve sankcije. Ob uporabi pravil o zakonski rehabilitaciji in izbrisu obsodbe je sodišče prve stopnje tudi pravilno določilo rok, v katerem se bo dolžniku obsodba iz kazenske evidence izbrisala, to je 8 let (5.točka četrtega odstavka 82. člena KZ-1). Tudi pri tem je stečajno sodišče vezano na vpis v kazensko evidenco, iz katere izhaja sankcija zapora 4 let in 6 mesecev. Pri tem se dolžina roka za izbris šteje glede na višino kazni, ki je določena z obsodbo (drugi in tretji odstavek 82. člena KZ-1) in ne glede na dolžino prestane zaporne kazni. Pri tem ne gre niti spregledati, da iz pritožbi priložene odločbe MP izhaja, da je bil dolžnik iz prestajanja kazni zapora odpuščen pogojno do izteka kazni 17. 9. 2018. Tako je tudi v odločbi MP kot datum izteka kazni (sankcije) naveden 17. 9. 2018.

6. Prav tako je pritožba neutemeljena v delu, v katerem dolžnik trdi, da kazniva dejanja, za katera je bil obsojen, niso kazniva dejanja zoper premoženje in gospodarstvo, temveč zoper človekovo zdravje in javni red in mir. Odpust obveznosti v skladu s 1. točko drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP ni dovoljen, če je bil stečajni dolžnik pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu. Iz kazenske evidence izhaja, da je bil dolžnik obsojen za kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami po členu 186/III,I KZ-1 ter za kaznivo dejanje nedovoljene proizvodnje in prometa orožja ali eksploziva po členu 307/I KZ-1. V okviru KZ-1 sodi prvo kaznivo dejanje po členu 186/III,I KZ-1 res v poglavje kaznivih dejanj zoper človekovo zdravje, drugo kaznivo dejanja po členu 307/I pa v poglavje kaznivih dejanj zoper javni red in mir. Vendar iz sedaj že ustaljene sodne prakse¹ izhaja stališče, da je potrebno zakonsko opredelitev kaznivih dejanj iz 1. točke drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP presojati po objektivnih elementih, ki so podobna elementom kaznivih dejanj zoper premoženje in gospodarstvo. Določba 399. člena ZFPPIPP med kazniva dejanja, ki preprečujejo odpust obveznosti, določa (le) kazniva dejanja proti premoženju in gospodarstvu, vendar pri tem ni pomembna le uvrstitev kaznivega dejanja v poglavje kaznivih dejanj po KZ-1, temveč je relevantno tudi, ali ima kaznivo dejanje, za katerega je bil dolžnik pravnomočno obstojen, posamezne elemente kaznivega dejanja proti premoženju oz. gospodarstvu. Po presoji pritožbenega sodišča imata obe kaznivi dejanji, za kateri je bil dolžnik pravnomočno obsojen v konkretnem primeru, elemente kaznivega dejanja proti premoženju oz. gospodarstvu, saj gre (kot to navaja opis posameznega kaznivega dejanja) za proizvodnjo in promet prepovednih drog oziroma orožja, kar nedvomno gotovo vsebuje objektivne elemente kaznivega dejanja proti premoženju in gospodarstvu.

7. Sodišče prve stopnje je tako pravilno ugotovilo dejansko stanje v zvezi z ovirami za odpust obveznosti in tudi pravilno ugotovilo, da dolžnik nima pravnega interesa za začetek postopka osebnega stečaja. Pritožba ni utemeljena, prav tako pa pritožbeno sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), zato je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (353. člen ZPP).

-------------------------------

¹Cst 205/2012, Cst 123/2014, Cst 411/2014, Cst 517/2014, Cst 656/2015, Cst 19/2016, Cst 208/2016, Cst 120/2020.

Datum zadnje spremembe:

26.02.2021

Podobni dokumenti:

• VSL sklep Cst 420/2016
• VSL Sklep Cst 120/2020
• VSL sklep Cst 104/2015