VSL Sklep Cst 575/2016

Jedro

Za izračun deleža glasovalnih pravic upnika pri glasovanju o sprejetju prisilne poravnave je pomemben znesek vsake priznane ali verjetno izkazane terjatve upnika iz 73. člena ZFPPIPP, pomnožen s količnikom za glasovanje o prisilni poravnavi. Ta količnik pa je pri navadnih terjatvah (med drugim) odvisen tudi od dejstva, ali gre za terjatev povezano z odložnim pogojem. Za navadno terjatev, ki je povezana z odložnim pogojem, ZFPPIPP v 4. točki drugega odstavka 201. člena določa količnik za glasovanje 0,5, za druge navadne terjatve pa v 5. točki citiranega določila količnik za glasovanje 1,00. Določitev količnika, s katerim je treba ponderirati priznane oziroma verjetno izkazane navadne terjatve posameznih upnikov, ki so navedene v končnem seznamu preizkušenih terjatev, pa ne spada v fazo preizkusa terjatev, ampak v fazo glasovanja o prisilni poravnavi oziroma fazo ugotavljanja rezultatov glasovanja o sprejetju prisilne poravnave.

Pri regresni terjatvi solidarnih porokov do dolžnika, gre za navadno terjatev, povezano z odložnim pogojem, ki je nastala v času, ko je bila dana poroštvena zaveza.

Izrek

1. Pritožbama se delno ugodi in se izpodbijani sklep spremeni v 2., 3. in 4. točki izreka tako, da se glasi:

2. Postopek prisilne poravnave se ustavi in se začne stečajni postopek nad dolžnikom:

A d. o. o.

matična številka: ...

davčna številka: ...

3. B.B., ki je bil imenovan za upravitelja v postopku prisilne poravnave, nadaljuje z delom kot upravitelj v stečajnem postopku.

4. Ugotovi se, da upravitelj B.B. opravlja naloge in pristojnosti upravitelja v postopku prek pravnoorganizacijske oblike, ki je v poslovni register vpisana s temi podatki:

B.B. - ODVETNIK,

matična številka: ...

II. V preostalem delu se pritožbi zavrneta in se izpodbijani sklep v 1. točki izreka potrdi.

III. Upnika sama nosita svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom o priznanih, prerekanih in verjetno izkazanih terjatvah odločilo tako kot je navedeno v popravljenem končnem seznamu preizkušenih terjatev z dne 28. 7. 2016 (proc. dej. št. 407), ki je sestavni del tega izreka in je objavljen hkrati z objavo tega sklepa (1. točka izreka). Potrdilo je prisilno poravnavo z vsebino: delež plačila terjatev upnikov: 4 %; rok za plačilo terjatev upnikov; sedem let od pravnomočno potrjene prisilne poravnave; terjatve upnikov se v obdobju od 6. 1. 2015 do poteka roka za njihovo plačilo ne obrestujejo (2. točka izreka). O terjatvah, ugotovljenih v postopku prisilne poravnave je odločilo tako, kot je navedeno v popravljenem končnem seznamu preizkušenih terjatev v postopku prisilne poravnave z dne 28. 7. 2016 (red. št. 407), ki je sestavni del izreka tega sklepa in je objavljen hkrati z objavo tega sklepa (3. točka izreka) ter dolžniku naložilo, da mora terjatve iz 3. točke izreka plačati upnikom v deležih in rokih, določenih v 2. točki tega izreka (4. točka izreka).

2. Upnik C d. o. o. uvodoma navedeni sklep izpodbija v celoti iz vseh pritožbenih razlogov, določenih v prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s prvim odstavkom 121. člena Zakona o finančnem poslovanju v postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, v nadaljevanju ZFPPIPP. Pritožbenemu sodišču je predlagal naj pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da se glede terjatev upnika E d. o. o., v višini 7.577.165,69 EUR, 4.005.217,75 EUR in 8.631.233,43 EUR, upnika F d. o. o. v višini 1.419.975,72 EUR in 4.005.217,75 EUR ter upnika G d.d. v višini 7.138.993,75 EUR pravilno izračunajo glasovalne pravice ob upoštevanju količnika 0,5 in se posledično postopek prisilne poravnave ustavi ter začne stečajni postopek nad dolžnikom oziroma, da se upniku F d. o. o. glasovalne pravice odvzamejo oziroma, da se pritožbi ugodi ter izpodbijani sklep v celoti razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Upnik je zahteval tudi povračilo pritožbenih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

3. Upnik banka D d.d. odločitev sodišča prve stopnje prav tako izpodbija iz vseh pritožbenih razlogov in v celoti. Pritožbenemu sodišču predlaga, da sklep razveljavi ter izda sklep o zavrnitvi prisilne poravnave in začetku stečajnega postopka nad dolžnikom oziroma podrejeno izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne v ponovno odločanje prvostopenjskemu sodišču.

4. Oba upnika v pritožbi navajata, da je upravitelj v okviru priprave poročila o izidu glasovanja o sprejetju prisilne poravnave nepravilno izračunal glasovalne pravice nekaterih upnikov ob upoštevanju količnika 1,00. Pravilno pa bi moral uporabiti količnik za glasovanje 0,5. Slednje velja za terjatve upnikov E d. o. o., F d. o. o. in G d. d., ki so jih navedeni upniki prijavili na podlagi danega poroštva oziroma pristopa k dolgu, saj gre za navadne terjatve, ki so povezane z odložnim pogojem. Ob upoštevanju pravilnega količnika 0,5 za te terjatve pa se izkaže, da prisilna poravnava ni bila sprejeta, saj ni bila dosežena večina, potrebna za sprejetje prisilne poravnave in bi se moral nad dolžnikom začeti stečajni postopek.

5. Pritožbi sta delno utemeljeni.

Dosedanji potek postopka

6. Iz prijave terjatve upnika E d. o. o. v postopku prisilne poravnave nad dolžnikom izhaja, da je upnik med drugim prijavil terjatve v višini 7.577.465,69 EUR, 4.005.217.75 EUR, 8.631.233,43 EUR in 3.230.747,24 EUR, vse iz naslova danega solidarnega poroštva in sicer prvo iz naslova solidarnega poroštva upniku banki H d. d., drugo iz naslova solidarnega poroštva upniku banki I d. d., tretjo iz naslova solidarnega poroštva upniku banki J d. d. in četrto iz naslova solidarnega poroštva upniku banki K d. d., vse v zavarovanje obveznosti dolžnika po več posojilnih oziroma kreditnih pogodbah, sklenjenih z navedenimi bankami. Upnik F d. o. o. je v postopek prisilne poravnave nad dolžnikom prav tako med drugim prijavil terjatev v višini 1.419.975,72 EUR iz naslova pristopa k dolgu za posojilo upnika banke H d. d. in terjatev v višini 4.005.217.75 EUR iz naslova danega solidarnega poroštva upniku banki I d. d., obe v zavarovanje obveznosti dolžnika po kreditnih pogodbah. Upnik G d. d., je v postopku prisilne poravnave nad dolžnikom prijavil terjatev v skupni višini 7.588.156,73 EUR (po končnem seznamu preizkušenih terjatev 7.138.993,75 EUR), prav tako iz naslova solidarnega poroštva danega banki H d. d., v zavarovanje obveznosti dolžnika po kreditnih pogodbah.

7. Vse zgoraj navedene terjatve kreditodajalcev in porokov oziroma pristopnika k dolgu so bile predmet preizkusa terjatev v postopku prisilne poravnave in so upnikom (pravnomočno) priznane kot navadne terjatve. To izhaja iz končnega seznama preizkušenih terjatev z dne 20. 4. 2016 (proc. dej. 328) v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani St 5708/2014 z dne 22. 4. 2016 in sklepom Višjega sodišča v Ljubljani Cst 320/2016 z dne 21. junija 2016 ter popravljenega končnega seznama preizkušenih terjatev z dne 28. 7. 2016 (proc. dej. 407) v zvezi s 1. točko izreka izpodbijanega sklepa za upnika G d. d.

8. Upnik G d. d. je v prijavi terjatve sam navedel, da gre pri njegovi terjatvi za morebitno regresno terjatev pod odložnim pogojem, kar je navedeno tudi v končnem seznamu preizkušenih terjatev.

9. Upnika F d. o. o. in E d. o. o. sta terjatve prijavila kot navadne terjatve, na podlagi danega poroštva oziroma pristopa k dolgu in sta potem, ko je upraviteljica v osnovnem in dopolnjenem seznamu preizkušenih terjatvah pod opombo navedla, da te terjatve priznava pod odložnim in razveznim pogojem, ki se uresniči v kolikor bi upnik poravnal dolg do banke, vložila ugovore proti osnovnemu seznamu in dopolnjenemu seznamu preizkušenih terjatev. V teh sta navajala, da sta terjatve prijavila kot navadne terjatve in ne kot pogojne terjatve z odložnim pogojem. Te terjatve so že nastale v trenutku, ko je nastala dolžnikova obveznost do kreditodajalca in bosta poroka nedvomno pozvana s strani bank na plačilo terjatev kot solidarna dolžnika najmanj v višini 96 %. Zato je v tem deležu iz naslova danega poroštva že nastopilo dejstvo, da so poroki edini dejanski dolžniki pri teh terjatvah. V ugovorih sta zahtevala, naj se pri njunih terjatvah v stolpcu oseba, ki je prerekala terjatev oziroma vložila ugovor v končnem seznamu preizkušenih terjatev navede besedilo "Ugovor vlaga upnik sam in podaja zahtevo za priznanje terjatve kot navadne terjatve".

10. Sodišče prve stopnje je nadalje s sklepom o preizkusu terjatev St 5708/2014 z dne 22. 4. 2016 (proc. dej. 336) v točkah 1.4 in 1.5 izreka odločilo, da se pri prijavljenih terjatvah upnikov F d. o. o. pod. zap. št. 26.27 in E d. o. o. pod zap. št. 27.28 v končnem seznamu v stolpcu "Opombe upravitelja" pravilno navede, da je upnik prijavil navadno terjatev in ne pogojne terjatve, v stolpcu "Oseba, ki je prerekala terjatev oziroma vložila ugovor" pa se pravilno označi, daje ugovor vložil upnik sam in v njem podal zahtevo za priznanje terjatve kot navadne terjatve.

11. To je imelo za posledico, da je bila v končnem seznamu preizkušenih terjatev z dne 20. 7. 2016 (proc. dej. 328) in v popravljenem končnem seznamu preizkušenih terjatev z dne 27. 7. 2016 (proc. dej 407) pri navedenih terjatvah upnikov F d. o. o. in E d. o. o. izpuščena opomba oziroma izjava upravitelja iz katere je izrecno izhajalo, da je terjatev priznana pod razveznim pogojem, če kreditojemalec poravna to terjatev in ima odložni pogoj, ki se uresniči, v kolikor bi upnik poravnal dolg do kreditodajalca.

12. Upravitelj je pri presoji izida glasovanja o sprejetju prisilne poravnave na podlagi podatkov o priznanih in verjetno izkazanih terjatvah, ki so vključeni v končni seznam preizkušenih terjatev, pri vseh navedenih upnikih in terjatvah upošteval količnik za glasovanje 1,00. To je imelo za posledico, da je ponderirani znesek terjatev pri terjatvi pod zaporedno številko 22.23, upnika
G d. d. znašal 7.138.993,75 EUR, pri terjatvah pod zaporedno številko 26.27 upnika F d. o. o. v drugi vrstici 1.419.975,72 EUR in tretji vrstici 4.005.217,75 EUR ter pri terjatvi pod zaporedno številko 27.28 upnika E d. o. o. v prvi vrstici 7.577.465,69 EUR, drugi vrstici 4.005.217,75 EUR, tretji vrstici 8.631.232,43 EUR in peti vrstici 3.230.747,24 EUR. To je posledično vplivalo na višino zneska osnove iz tretjega odstavka 201. člena ZFPPIPP, vsoto ponderiranih zneskov trijatev upnikov, ki so glasovali za sprejetje prisilne poravnave in njihov delež v znesku osnove iz tretjega odstavka 201. člena ZFPPIPP.

13. Upravitelj je upoštevaje navedeno ugotovil, da je v obravnavanem primeru dosežena potrebna večina za sprejetje prisilne poravnave. Temu je sodišče prve stopnje sledilo in potrdilo prisilno poravnavo.

Odločitev o pritožbi

14. Pritožbene navedbe, da je upoštevanje količnika za glasovanje 1,00 pri terjatvah zgoraj navedenih upnikov zmotno in je sodišče prve stopnje, ki je pri presoji izida glasovanja o sprejetju prisilne poravnave sledilo poročilu o glasovanju upravitelja, v tem delu zmotno uporabilo materialno pravo, so utemeljene.

15. Navadne terjatve upnikov so nezavarovane terjatve, ki niso prednostne niti podrejene terjatve upnikov (četrti odstavek 21. člena ZFPPIPP). Upniki E d. o. o., F d. o. o. in G d. d. so obravnavane terjatve iz naslova danega poroštva za posojila in kredite dolžnika bankam prijavili kot navadne terjatve in so kot take tudi navedene v končnem seznamu preizkušenih terjatev. Vendar pa dejstvo, da je terjatev navadna in kot taka navedena v končnem seznamu preizkušenih terjatev, samo po sebi še ne določa količnika za glasovanje o prisilni poravnavi in posledično ponderiranega zneska terjatve, ki se upošteva v osnovi za glasovanje za posameznega upnika.

16. Za izračun deleža glasovalnih pravic upnika pri glasovanju o sprejetju prisilne poravnave je pomemben znesek vsake priznane ali verjetno izkazane terjatve upnika iz 73. člena ZFPPIPP, pomnožen s količnikom za glasovanje o prisilni poravnavi. Ta količnik pa je pri navadnih terjatvah (med drugim) odvisen tudi od dejstva ali gre za terjatev povezano z odložnim pogojem. Za navadno terjatev, ki je povezana z odložnim pogojem ZFPPIPP v 4. točki drugega odstavka 201. člena določa količnik za glasovanje 0,5, za druge navadne terjatve pa v 5. točki citiranega določila količnik za glasovanje 1,00. Določitev količnika s katerim je treba ponderirati priznane oziroma verjetno izkazane navadne terjatve posameznih upnikov, ki so navedene v končnem seznamu preizkušenih terjatev, pa ne spada v fazo preizkusa terjatev, ampak v fazo glasovanja o prisilni poravnavi oziroma fazo ugotavljanja rezultatov glasovanja o sprejetju prisilne poravnave.

17. Pri izračunu glasovalnih pravic posameznega upnika je dolžan upravitelj upoštevati določila 201. člena ZFPPIPP. To pomeni, da mora upravitelj pri določitvi količnika za glasovanje priznanih oziroma verjetno izkazanih navadnih terjatev upoštevati ali gre za terjatve povezane z odložnim pogojem tudi če to v opombah pri posamezni terjatvi v končnem seznamu preizkušenih terjatev ni izrecno navedeno. Količnik za glasovanje je treba določiti glede na dejansko opredelitev terjatve v prijavi terjatve.

18. Za terjatev povezano z odložnim pogojem velja, da je nastala do začetka postopka prisilne poravnave in da nanjo učinkuje potrjena prisilna poravnava, če je do takrat nastal pravni temelj nastanka te terjatve, ne glede na to, ali se je do takrat že uresničil odložni pogoj (šesti odstavek 212. člena ZFPPIPP). Prisilna poravnava torej učinkuje tudi na navadne terjatve povezane z odložnim pogojem. Terjatev povezana z odložnim pogojem namreč nastane, ko je veljavno sklenjena pogodba ali opravljen drug pravni posel, ki je pravni temelj nastanka te terjatve. Le začetek učinkovanja te terjatve oziroma izpolnitvenega upravičenja, ki ga vsebuje terjatev, kot obligacijska pravica, je povezan z uresničitvijo odložnega pogoja. Če se odložni pogoj uresniči velja pravna fikcija, da je ta pogoj obstajal že takrat, ko je bila sklenjena pogodba oziroma pravni posel, ki je pravni temelj nastanka te terjatve.¹

19. Pri regresni terjatvi solidarnih porokov do dolžnika, gre za navadno terjatev povezano z odložnim pogojem, ki je nastala v času, ko je bila dana poroštvena zaveza. Do prehoda upnikovih pravic na poroka, ki je poravnal upnikovo terjatev pride že na podlagi zakona. Na upnika preide v trenutku, ko ta poravna upnikovo terjatev ta terjatev z vsemi stranskimi pravicami in jamstvi za njeno izpolnitev (1018. člen OZ). Porok, kije plačal upnikovo terjatev, lahko zahteva od dolžnika, naj mu povrne vse, kar je zanj plačal ter obresti od dneva plačila (prvi odstavek 1028. člena OZ). Plačilo od dolžnika lahko porok zahteva torej šele v primeru, če plača upnikovo terjatev.

20. terjatev je povezana z odložnim pogojem, če sta njen nastanek ali prenehanje odvisna od negotovega dejstva (smiselno prvi odstavek 59. člena OZ). Terjatev poroka proti glavnemu dolžniku, ki nastane iz naslova danega poroštva, je povezana z odložnim pogojem. Nastanek te terjatve je odvisen od tega ali bo porok plačal dolžnikovo obveznost do upnika, ki mu je porok dal poroštvo. Le v primeru, da pride do plačila poroka dolžnikovemu upniku, je uresničen odložni pogoj.

21. Drži torej, da so terjatve upnikov porokov nastale v času sklepanja poroštvenih pogodb, to je že pred začetkom postopka prisilne poravnave, zato prisilna poravnava nanje učinkuje. Zato imajo upniki, ki imajo tovrstne terjatve do dolžnika pravico te terjatve prijaviti v postopku prisilne poravnave in v primeru, če so priznane ali verjetno izkazane pravico glasovati o prisilni poravnavi ob upoštevanju količnika iz 4. točke drugega odstavka 201. člena ZFPPIPP.

22. Ker pa nobeden od upnikov ni zatrjeval niti dokazal, da je katero od navedenih terjatav iz danega poroštva že plačal, se odložni pogoj - plačilo upnikove terjatve na strani poroka še ni uresničil. Dejstvo, da so terjatve bank nezavarovane in dolžnik v načrtu finančnega prestrukturiranja predlaga delež plačila terjatev navadnih upnikov 4 %, pa še ne pomeni, da je terjatev porokov do dolžnika že nastala, kot to zmotno navajata upnika F d. o. o. in E d. o. o. Porok pridobi pravico zahtevati povračilo od dolžnika šele, ko izpolni dolžnikovo obveznost.

23. Ker upniki E d. o. o., F d. o. o. in G d. d., niso niti zatrjevali, da bi dolžnikove terjatve do bank upnic iz naslova solidarnega poroštva navedene v točki 12 obrazložitve tega sklepa plačali, odložni pogoj pri terjatvah iz danega poroštva nedvomno še ni uresničen, zato je količnik za glasovanje o prisilni poravnavi pri teh terjatvah v skladu s 4. točko drugega odstavka 201. člena ZFPPIPP 0,5 in ne 1,00 kot je zmotno upošteval upravitelj.

24. Upnik F d. o. o. je terjatev v višini 1.419.975,72 EUR prijavil na podlagi pristopa k dolgu za posojilo dolžnika prejeto s strani banke H d. d. Tudi glede te terjatve upnik ni zatrjeval, da bi banki na podlagi pristopa k dolgu dano posojilo vrnil. Pristopnik k dolgu, ki dolga še ni plačal, po oceni pritožbenega sodišča kar zadeva količnik za glasovanje o prisilni poravnavi ne more biti v boljšem položaju kot porok. Pristopniku k dolgu namreč ni mogoče na podlagi zakona priznati niti regresnega zahtevka, saj ne izpolnjuje tujega dolga ampak svoj dolg. Pravilen količnik za glasovanje navedene terjatve zato znaša 0,5.

25. Ob upoštevanju pravilnega količnika za glasovanje o prisilni poravnavi v poročilu o izidu glasovanja (proc. dej. 408) pravilno ugotovljeni ponderirani zneski terjatev in glasovalni deleži (za) znašajo: pri terjatvi št. 22.23, upnika G d. d., v višini 7.138.993,75 EUR znaša ponderirani znesek terjatve 3.569.496,87 EUR ter glasovalni delež navedenega upnika 6,06 %; pri terjatvah zap. št. 26.27, upnika F d. o. o., v višini 1.419.975,72 EUR, znaša ponderirani znesek terjatve 709.987,86 EUR ter glasovalni delež upnika 1,21 % ter pri terjatvi v višini 4.005.217,75 EUR znaša ponderirani znesek terjatve 2.002.608,87 EUR in glasovalni delež 3,40 %; pri terjatvah št. 27.28 upnika E d. o. o. v znesku 7.577.645,69 EUR, ponderirani znesek terjatve znaša 3.788.732,85 EUR, glasovalni delež pa 6,43 %, pri terjatvi v znesku 4.005.217,75 EUR ponderirani znesek terjatve znaša 2.002.608,87 EUR in glasovalni delež upnika 3,40 %, pri terjatvi v višini 8.631.232,43 EUR, ponderirani znesek terjatve znaša 4.306.616,21 EUR in glasovalni delež upnika 7,31 % ter pri terjatvi v višini 3.230.747,24 EUR ponderirani znesek terjatve znaša 1.615.337,62 EUR, glasovalni delež upnika pa znaša 2,74 %.

26. Osnova za izračun deleža glasovalnih pravic upnika iz tretjega odstavka 201. člena ZFPPIPP je ob upoštevanju navedenega enaka znesku 58.887.018,34 EUR, vsota ponderiranih zneskov terjatev upnikov, ki so glasovali za sprejetje prisilne poravnave pa je enaka znesku 29.679.274,94 EUR, kar pomeni, da znaša delež upnikov, ki so glasovali za prisilno poravnavo 50,41 %. 27. Ob pravilni uporabi materialnega prava pritožbeno sodišče ugotavlja, da pri glasovanju o prisilni poravnavi nad dolžnikom večina potrebna za sprejetje prisilne poravnave ni bila dosežena. Ker je vsota ponderiranih zneskov terjatev upnikov, ki so glasovali za sprejetje prisilne poravnave manjša od 6/10 zneska osnove iz tretjega odstavka 201. člena ZFPPIPP, prisilna poravnava ni sprejeta (205. člen ZFPPIPP). Sodišče prve stopnje bi moralo zato ustaviti postopek prisilne poravnave in izdati sklep o začetku stečajnega postopka (prvi odstavek 208. člena ZFPPIPP).

28. Pritožbeno sodišče je zato izpodbijani sklep spremenilo v 2. do 4. točki izreka tako, da se postopek prisilne poravnave ustavi in se začne stečajni postopek nad dolžnikom (prvi odstavek 208. člena v zvezi s prvim odstavkom 242. člena ZFPPIPP).

29. Ker je bil upravitelj imenovan že s sklepom o začetku postopka prisilne poravnave, ta nadaljuje z delom kot upravitelj v stečajnem postopku.

30. Sodišče prve stopnje mora takoj po prejemu sklepa objaviti oklic o začetku stečajnega postopka nad dolžnikom (243. člen ZFPPIPP).

31. Ker upnika pritožbenih razlogov glede izpodbijane prve točke izreka sklepa nista konkretizirala, pritožbeno sodišče pa v okviru preizkusa po uradni dolžnosti v tem delu ni zaznalo kršitev, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, je sklep sodišča prve stopnje v 1. točki izreka potrdilo (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

32. Upnika sama nosita svoje pritožbene stroške, saj mora vsak upnik sam pokrivati svoje stroške v postopku zaradi insolventnosti (129. člen ZFPPIPP). Odgovor na navedbe dolžnika v odgovoru na pritožbo

33. Iz razlogov navedenih zgoraj izhaja, da je zmotno dolžnikovo stališče, da je zaradi upoštevanja načela ne bis in idem s pravnomočnostjo končnega seznama preizkušenih terjatev že določen tudi količnik za glasovanje terjatev upnikov F. d. o. o. in E. d. o. o.

34. Ali gre pri terjatvah banke J d. d. in banke H d. d. za zavarovane ali navadne terjatve, je po pritožbi dolžnika proti sklepu St 5708/2014 z dne 22. 4. 2016 s sklepom Cst 320/2016 Višje sodišče v Ljubljani že odločilo. Z odločitvijo višjega sodišča je bila izčrpana dolžnikova pravica do pritožbe, zato v obravnavanem primeru višje sodišče na navedbe dolžnika v odgovoru na pritožbo v zvezi s tem ni odgovorilo.

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

------------------

(1) Več o tem Nina Plavšak, ZFPPIPP-F, Uvodna pojasnila, GV Založba, Ljubljana, 2014, stran 35 in 36.

Datum zadnje spremembe:

29.11.2017

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep III Cpg 448/2017
• VSL sklep I Cpg 229/2016
• VSK sklep II Ip 127/2015