VSL sklep Cst 719/2015
Sodišče: | Višje sodišče v Ljubljani |
---|---|
Oddelek: | Gospodarski oddelek |
ECLI: | ECLI:SI:VSLJ:2015:CST.719.2015 |
Evidenčna številka: | VSL0077989 |
Datum odločbe: | 08.12.2015 |
Senat, sodnik posameznik: | Andreja Strmčnik Izak (preds.), mag. Damjan Orož (poroč.), Mateja Levstek |
Področje: | STEČAJNO PRAVO |
Institut: | zavrženje predloga za začetek postopka osebnega stečaja - namen postopka osebnega stečaja - poplačilo upnikov - posebna pravila za prednostne terjatve - terjatve na podlagi zakonite preživnine - odpust obveznosti - ovire za odpust obveznosti - pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu |
Jedro
Cilj postopka osebnega stečaja je enakomerno poplačilo upnikov. Drugotni cilj pa je odpust obveznosti. Če vsaj enega od njih ni mogoče doseči, je po ustaljeni sodni praksi dolžnikov predlog za začetek postopka osebnega stečaja potrebno zavreči. Dolžnikova plača je obremenjena s preživninsko obveznostjo, ki kot taka še vedno obstoji in je veljavna, zato dolžniku ne bi bil izplačan višji del plače, kot to izhaja že iz v spis predloženih plačilnih listin. Ker gre pri terjatvi preživnine za terjatev, na katero postopek osebnega stečaja sploh ne vpliva in je za njeno uveljavitev po drugem odstavku citiranega člena dopustna neposredna izvršba kljub stečajnemu postopku, je povsem pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da v tem postopku ne bo uresničen osnovni namen stečajnega postopka, to je poplačilo dolžnikovih upnikov. Pravilno sicer pritožnik navaja, da bo (najmanj) zaradi poteka časa preživninska obveznost, ki sedaj znaša 700,00 EUR mesečno, prenehala, vendar bo to pomembno šele takrat, ko bo do tega dejansko prišlo.
Sodna praksa določbo 1. točke 399. člena ZFPPIPP razlaga tako, da med kazniva dejanja proti premoženju ali gospodarstvu ne sodijo samo tista kazniva dejanja, ki so izrecno uvrščena v poglavji kaznivih dejanj zoper premoženje ali gospodarstvo, temveč tudi tista, ki jih zakonodajalec v ti poglavji sicer ni umestil, vendar pa so po svojih objektivnih elementih podobna elementom kaznivih dejanj, ki so umeščena v poglavji kaznivih dejanj zoper premoženje ali gospodarstvo.
Izrek
Pritožba se zavrne in sklep potrdi.
Obrazložitev
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo dolžnikov predlog za začetek postopka osebnega stečaja.
2. Pritožnik (dolžnik) se je zoper sklep pritožil iz vseh pritožbenih razlogov, zlasti pa zaradi zmotne uporabe materialnega prava (1. točka 399. člena in 382. člen Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP).
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Pravno pomembna in pritožbeno neizpodbijana so naslednja dejstva:
- dolžnik prejema osebni dohodek (redno plačo), ki je za mesece junij, julij, avgust 2015 povprečno znašala 1.035,65 EUR neto. V letu 2015 je tudi prejel regres v višini 367,98 EUR;
- dolžnik razen plače nima drugega premoženja;
- dolžnik je po sodni poravnavi, sklenjeni pred Okrožnim sodiščem v Kopru N 128/2009 z dne 3. 3. 2010, dolžan plačevati hčerki A. preživnino v znesku 700,00 EUR;
- dolžnik je bil predhodno obsojen za kazniva dejanja, ki še niso izbrisana: kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države po tretjem in petem odstavku 311. člena Kazenskega zakonika – KZ RS (sodba Okrožnega sodišča v Kopru K 297/06 z dne 21. 6. 2007); kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa z mamili po prvem odstavku 196. člena KZ RS (sodba Okrožnega sodišča v Kopru K 39/07 z dne 23. 1. 2009); kaznivo dejanje nedovoljene proizvodnje in prometa orožja ali eksplozivov po prvem in drugem odstavku 310. člena KZ RS (sodba Okrožnega sodišča v Kopru I K 6346/10 z dne 15. 3. 2010).
5. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da gre za kazniva dejanja, zaradi katerih v tem postopku ne bi prišlo do odpusta obveznosti. Ker bi dolžniku, upoštevajoč preživninsko obveznost do hčerke A. (700,00 EUR mesečno), od plače ostalo le 456,73 EUR, kar je manj od zneska neto minimalne plače, ki znaša 561,46 EUR, se v tej zadevi tudi ne bi oblikovala stečajna masa in upniki ne bi bili poplačani niti delno. Višje sodišče se v celoti strinja z razlogi sodišča prve stopnje.
6. Pritožnik navaja, da res nima premoženja, je pa zaposlen in prejema redne dohodke, zato ne drži, da z osebnim stečajem ne bi bilo mogoče doseči namena enakomernega poplačila upnikov. Okoliščine glede preživljanja se lahko spremenijo. Upravičenka N. je stara 27 let, upravičenka A. pa 19 let in je študentka.
7. Cilj postopka osebnega stečaja je enakomerno poplačilo upnikov (382. člen ZFPPIPP)(1). Drugotni cilj pa je odpust obveznosti (398. člen ZFPPIPP). Če vsaj enega od njih ni mogoče doseči, je po ustaljeni sodni praksi dolžnikov predlog za začetek postopka osebnega stečaja potrebno zavreči.
8. V tej zadevi gre za specifičen primer, glede na to, da je dolžnik zaposlen in prejema plačo, ki za približno 450,00 EUR presega minimalno plačo (primerjaj tretji odstavek 389. člena ZFPPIPP). Bistvo odločitve in obrazložitve sodišča prve stopnje, ki jo višje sodišče v celoti sprejema kot pravilno, je v tem, da glede na zatrjevano v predlogu za začetek stečajnega postopka v tej zadevi do poplačila upnikov sploh ne bi prišlo. Dolžnikova plača je obremenjena s preživninsko obveznostjo, ki kot taka še vedno obstoji in je veljavna, zato dolžniku ne bi bil izplačan višji del plače, kot to izhaja že iz v spis predloženih plačilnih listin. Ker gre pri terjatvi preživnine za terjatev, na katero postopek osebnega stečaja sploh ne vpliva (primerjaj 390. člen ZFPPIPP) in je za njeno uveljavitev po drugem odstavku citiranega člena dopustna neposredna izvršba kljub stečajnemu postopku, je povsem pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da v tem postopku ne bo uresničen osnovni namen stečajnega postopka, to je poplačilo dolžnikovih upnikov. Zato je odveč v pritožbi izražena skrb za enakomerno poplačilo upnikov.
9. Pravilno sicer pritožnik navaja, da bo (najmanj) zaradi poteka časa preživninska obveznost, ki sedaj znaša 700,00 EUR mesečno, prenehala, vendar bo to pomembno šele takrat, ko bo do tega dejansko prišlo.
10. Pritožnik navaja, da kazniva dejanja, za katere je bil obsojen, niso kazniva dejanja iz 1. točke 399. člena ZFPPIPP, saj ne gre za kazniva dejanja proti premoženju ali gospodarstvu. Nadalje navaja, da je zakonodajalec v ZFPPIPP uporabil prav kazenskopravno nomenklaturo kaznivih dejanj. Široka razlaga, ki je sicer pritožniku znana, je materialnopravno zmotna.
11. Višje sodišče ne sprejema pritožnikovega stališča, da bi moralo sodišče razlagati 1. točko 399. člena ZFPPIPP tako, da predstavljajo oviro za odpust obveznosti le kazniva dejanje, ki so izrecno navedena v poglavju kaznivih dejanj zoper premoženje ali gospodarstvo (23. in 24 poglavje Kazenskega zakonika – KZ-1). Za razliko od v pritožbi predlagane interpretacije, sodna praksa določbo 1. točke 399. člena ZFPPIPP razlaga tako, da med ta kazniva dejanja ne sodijo samo ta, ki so uvrščena izrecno v poglavji kaznivih dejanj zoper premoženje in gospodarstvo, temveč tudi tista, ki jih zakonodajalec sicer v ti poglavji ni umestil, vendar pa so po svojih objektivnih elementih podobna elementom kaznivih dejanj, ki so umeščena v poglavji kaznivih dejanj zoper premoženje ali gospodarstvo(2).
12. Dolžnik je bil obsojen za kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa z mamili po določbah člena 310/II, I KZ RS, iz katerih izhaja, da gre za kaznivo dejanje neupravičenega dajanja v promet. Nadalje je bil obsojen za kaznivo dejanje prehajanja meje ali ozemlja države po določbah člena 311/V, III KZ RS, iz katerih izhaja, da gre za pridobivanje nesorazmerne premoženjske koristi in za kaznivo dejanje, ki se opravlja tudi zaradi plačila. Dolžnik v pritožbi ni predložil nobenega dokaza o tem, da bi bili podatki iz kazenske evidence napačni, prav tako pa tudi ni predložil pravnomočne kazenske sodbe, ki bi morda potrjevala njegove navedbe, da ne gre za kazniva dejanja, kjer bi dolžnik pridobival premoženjsko korist.
13. Ker stečajna masa ne bo mogla biti oblikovana (kar je bistven kriterij), odpust obveznosti pa ne more biti dosežen, se z izvedbo stečajnega postopka dolžnikov položaj v nobenem primeru ne bo izboljšal, edina posledica tega postopka bi bili nepotrebni stroški in obremenjenost proračuna sodišča v zvezi s stroški stečajnega postopka, kar ne bo ničemur koristilo. Iz predloga za začetek stečajnega postopka izhaja tudi, da se zoper dolžnika vodita dve izvršilni zadevi. Stečajnega postopka ni dopustno uporabiti za zasledovanje cilja prekinitve oziroma preprečitve morebitnih nadaljnjih izvršb. Sodišče prve stopnje je torej pravilno uporabilo materialno pravo, ko je sklenilo, da v obravnavanem primeru ni pravovarstvene potrebe po postopku osebnega stečaja(3).
14. Pritožba ni utemeljena in niso podani razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), zato je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).
-------------
Op. št. (1): Postopek osebnega stečaja se vodi, da bi vsi upniki iz premoženja stečajnega dolžnika prejeli plačilo svojih navadnih terjatev do stečajnega dolžnika hkrati in v enakih deležih.
Op. št. (2): Prim. VSL sklepi Cst 205/2012, Cst 123/2014, Cst 371/2014.
Op. št. (3): Prim. VSL sklepi Cst 289/2011, Cst 46/2013, Cst 47/2014, Cst 110/2013, Cst 441/2014, Cst 511/2014.
Zveza:
,
390, 398, 398/3, 399, 399-1.
Pridruženi dokumenti:*
- Datum zadnje spremembe:
- 29.02.2016