VSL sklep Cst 656/2015

Jedro

Kaznivo dejanje Prepovedano prehajanje meje ali ozemlja države po tretjem odstavku 311. člena KZ RS je kaznivo dejanje proti premoženju.

Dolžnik nima pravnega interesa za vodenje stečajnega postopka, saj odpusta obveznosti ne bo dosegel, upniki pa ne bodo poplačani, ker ni stečajne mase.

Posledično je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo predlog za odpust obveznosti. S tem je dolžniku odprlo možnost, da ponovno predlaga začetek stečajnega postopka in odpust obveznosti, ko bodo izpolnjeni pogoji, da se obsodba izbriše iz kazenske evidence.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog dolžnika z dne 28. 9. 2015 za začetek postopka osebnega stečaja in za odpust obveznosti.

2. Dolžnik je v pritožbi zoper sklep uveljavljal pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava in Višjemu sodišču v Ljubljani predlagal, da ga razveljavi in izda sklep, da se nad pritožnikom začneta postopek osebnega stečaja in postopek odpusta obveznosti.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Kadar predlaga postopek osebnega stečaja sam dolžnik, mora sodišče presoditi, ali je dolžnik insolventen na podlagi poročila o dolžnikovem finančnem položaju in na podlagi te presoje odločiti o začetku stečajnega postopka (četrti odstavek 383. člena ZFPPIPP). Če začne postopek osebnega stečaja zoper insolventnega dolžnika, pa ugotovi, da je stečajna masa neznatne vrednosti ali ne zadošča niti za stroške postopka, sodišče na predlog upravitelja odloči, da se stečajni postopek konča (prvi odstavek 378. člena v zvezi s prvim odstavkom 383. člena ZFPPIPP). Na podlagi sklepa o končanju postopka osebnega stečaja terjatve upnikov do stečajnega dolžnika ne prenehajo (396. člen ZFPPIPP), razen, če so bile dolžniku v tem stečajnem postopku odpuščene obveznosti do upnikov (408. člen ZFPPIPP). Do izdaje sklepa o odpustu obveznosti pa pride, če dolžnik uspešno prestane preizkusno obdobje od začetka postopka odpusta obveznosti. Stečajni dolžnik lahko vloži predlog za odpust obveznosti do izdaje sklepa o končanju stečajnega postopka (398. člen ZFPPIPP). Če ni ovir za odpust obveznosti, sodišče izda sklep, da se začne postopek odpusta obveznosti, v katerem določi preizkusno obdobje, ki ne sme biti krajše od dveh in ne daljše od petih let od začetka postopka odpusta obveznosti (peti odstavek 400. člena ZFPPIPP).

5. V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje ugotovilo, da pri dolžniku obstajajo ovire za odpust obveznosti. Ker dolžnik tudi nima nobenega premoženja, prejema pa le socialno pomoč, bi v primeru, če bi začelo postopek osebnega stečaja, zavrnilo predlog za odpust obveznosti in stečajni postopek zaključilo brez odpusta obveznosti dolžniku. Ker dolžnik takega poteka postopka s svojim predlogom ni zasledoval, je ocenilo, da se njegov pravni položaj v razmerju do upnikov ne bo nič izboljšal, zato je predlog zaradi pomanjkanja pravnega interesa dolžnika zavrglo.

6. Ali je odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju dolžnikovega predloga za začetek postopka osebnega stečaja pravilna, je odvisna od odgovora, ali obstajajo pri dolžniku ovire za začetek postopka odpusta obveznosti. Če se izkaže, da ovire obstajajo, se pravnim posledicam, ki jih zakon določa v primeru, če stečajna masa ne zadošča niti za stroške postopka, dolžnik ne more izogniti. Zmotno in nerazumljivo je njegovo stališče, da se v primeru če dolžnik ni sposoben poravnati dolgov, ti v stečaju po zakoniti poti zmanjšajo ali postanejo naturalni.

7. Res je, da ni mogoče izdati sklepa o zaključku stečaja dokler teče preizkusna doba, vendar se preizkusna doba začne šele z izdajo sklepa o začetku postopka odpusta obveznosti, tega pa ni mogoče začeti, če obstajajo ovire za odpust obveznosti. V takem primeru mora sodišče takoj predlog zavrniti (drugi odstavek 400. člena ZFPPIPP). Ali obstajajo ovire za odpust obveznosti se torej presoja že ob vložitvi predloga. Drugačno pritožbeno stališče je zmotno.

8. Odpust obveznosti ni dovoljen, če je bil stečajni dolžnik pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu, ki še ni izbrisano (1. točka 399. člena ZFPPIPP). Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da iz podatkov iz kazenske evidence izhaja, da je bil stečajni dolžnik pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje po členu 311/III KZ RS Prepovedano prehajanje meje ali ozemlja države, ki še ni izbrisano. Tega dejstva pritožnik ne zanika. Uveljavlja pa zmotno uporabo materialnega prava, ker kaznivo dejanje, za katero je bil dolžnik obsojen, ki je uvrščeno v poglavje kaznivih dejanj zoper javni red in mir, ni kaznivo dejanje proti premoženju, niti proti gospodarstvu. Po njegovem mnenju zato obsodba za kaznivo dejanje Prepovedano prehajanja meje ali ozemlja države (po 308. členu KZ-1), po zakonu ne predstavlja ovire za odpust obveznosti dolžniku.

9. Res je, da sporna določba 399. člena ZFPPIPP ne določa, da preprečujejo insolventnemu dolžniku odpust obveznosti vsa kazniva dejanja, pač pa le kazniva dejanja proti premoženju ali gospodarstvu. Vendar se nabor kaznivih dejanj proti premoženju ali gospodarstvu po 1. točki 399. člena ZFPPIPP ne ujema izključno s kaznivimi dejanji iz dveh poglavij KZ-1, od katerih se eno imenuje Kazniva dejanja zoper premoženje, drugo pa Kazniva dejanja zoper gospodarstvo (enako sklep Cst 205/2012). Ali gre pri določenem kaznivem dejanju za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu, je odvisno od tega, ali ima določeno kaznivo dejanje tudi zakonske znake, ki se nanašajo na ogrožanje premoženja ali gospodarstva. Tako stališče je Višje sodišče v Ljubljani zavzelo že v več odločbah, ki jih dolžnik očitno pozna, saj praksi višjega sodišča nasprotuje in očita, da je arbitrarna, na kar bo odgovorjeno v nadaljevanju.

10. Kaznivo dejanje Prepovedano prehajanje meje ali ozemlja države po 311/III členu KZ RS, za katerega je bil dolžnik obsojen na zaporno kazen 3 let in še ni izbrisano iz kazenske evidence, ima zakonski znak ukvarjanja z nezakonitim spravljanjem tujcev čez mejo, kar pomeni, da storilec opravlja prepovedana dejanja za plačilo, oziroma spravljanja čez mejo tujcev za plačilo. Zato je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da predstavlja kaznivo dejanje, za katerega je bil predlagatelj obsojen, kaznivo dejanje proti premoženju.

11. Pritožba se zavzema za drugačno stališče in se pri tem sklicuje na teorijo kazenskega prava, ki ne dopušča široke razlage pri opredelitvi kaznivih dejanj. Nadalje povdarja, da je Republika Slovenija socialna in pravna država, da je zakonodajalec postopek osebnega stečaja uredil ravno z namenom, da se prezadolženi po zakoniti in predvidljivi poti razbremenijo dolgov in sodnih izvršb. V pritožbi še zatrjuje, da mu je bila s protiustavno razlago norm in načel ZFPPIPP odvzeta temeljna civilizacijska pravica do ekonomsko-socialne rehabilitacije in življenja v liberalni - potrošniški družbi.

12. Pritožnikovemu stališču pritožbeno sodišče ni pritrdilo. Na podlagi podatkov kazenske evidence, ki jih pridobi sodišče v skladu z določbo prvega odstavka 400. člena ZFPPIPP, mora stečajno sodišče presoditi, ali predstavlja določeno kaznivo dejanje kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu v smislu 399. člena ZFPPIPP. Zakonodajalec ni omejil te ovire za odpust obveznosti le na tiste storilce, ki so bili obsojeni za kazniva dejanja iz dveh poglavij KZ-1. Pritožnik se neutemeljeno zavzema, da je na tak način potrebno razlagati določbo 1. točke 399. člena ZFPPIPP, saj bi na ta način prišlo do neenakopravnega položaja med dolžniki, ki bi bili obsojeni prav tako za kaznivo dejanje z elementi proti premoženju ali gospodarstvu, pa tega dejstva ne bi bilo mogoče šteti za oviro proti odpustu obveznosti. Ni torej nobene utemeljene podlage za stališče, da bi se določba 1. točke 399. člena ZFPPIPP razlagala ozko, torej da odpust obveznosti ni dovoljen samo tistim, ki so bili po KZ-1 obsojeni za kazniva dejanja iz poglavja Kazniva dejanja proti premoženju in Kazniva dejanja proti gospodarstvu.

13. Če bi torej sodišče v konkretnem primeru začelo stečajni postopek, bi moralo v skladu z določbo drugega odstavka 400. člena ZFPPIPP predlog dolžnika za odpust obveznosti zavrniti, stečajni postopek pa brez razdelitve upnikom zaključiti, ker ni stečajne mase. Glede na tako predviden tek postopka je pravilno ocenilo, da dolžnik nima pravnega interesa, da se nad njim začne stečajni postopek po predlogu z dne 28. 9. 2015. Posledično je tudi pravilno zavrglo predlog za odpust obveznosti. S tem je dolžniku odprlo možnost, da ponovno predlaga začetek stečajnega postopka in odpust obveznosti, ko bodo izpolnjeni pogoji, da se obsodba izbriše iz kazenske evidence.

14. Glede na obrazloženo se izkaže, da pritožba ni utemeljena in jo je zato pritožbeno sodišče zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Datum zadnje spremembe:

18.12.2015

Podobni dokumenti:

• VSL sklep Cst 13/2015
• VSL sklep Cst 388/2014
• VSL sklep Cst 583/2015