<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Upravno sodišče
Upravni oddelek

sodba II U 284/2013
ECLI:SI:UPRS:2014:II.U.284.2013

Evidenčna številka:UM0011795
Datum odločbe:12.03.2014
Senat, sodnik posameznik:Vlasta Švagelj Gabrovec (preds.), Violeta Tručl (poroč.),
Sonja Kočevar
Področje:STEČAJNO PRAVO
Institut:dovoljenje za opravljanje funkcije upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju - pogoji za izdajo dovoljenja - odvzem dovoljenja

Jedro

Odločitev o odvzemu dovoljenja tožniku za opravljanje funkcije upravitelja je pravnomočna. Zato je pravilna odločitev ministra, da se zahteva tožnika za izdajo dovoljenja za opravljanje funkcije upravitelja zavrne.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je minister za pravosodje zavrnil tožnikovo vlogo za izdajo dovoljenja za opravljanje funkcije upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju s sklicevanjem na 2. točko četrtega odstavka 108. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP). Ta namreč določa, da minister, pristojen za pravosodje, zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja za opravljanje funkcije upravitelja, če je bilo vlagatelju zahteve že odvzeto dovoljenje za opravljanje funkcije upravitelja. To dovoljenje je bilo tožniku na podlagi 1. točke prvega odstavka 109. člena ZFPPIPP že odvzeto z odločbo, št. 705-239/2008-30 z dne 27. 6. 2011, zato je minister tožnikovo vlogo zavrnil.

Tožnik se v vloženi tožbi s takšno odločitvijo ne strinja. Po njegovem mnenju uporaba citirane določbe 108. člena ZFPPIPP pomeni poseg v zakonito pridobljeno pravico tožeče stranke in nezakonitost izpodbijane odločbe. Zatrjuje, da mu je bilo dovoljenje za opravljanje funkcije upravitelja z odločbo št. 705-239/2008-30 z dne 27. 6. 2011 odvzeto nezakonito. Določila ZFPPIPP primerja z določbami Zakona o odvetništvu in Zakona o sodniški službi. Položaj sodnika ali odvetnika je po njegovem mnenju pomembnejši od funkcije stečajnega upravitelja, pa v zakonih, ki urejata njun položaj, ni tako hudih sankcij. Predlaga, da sodišče njegovi tožbi ugodi in izpodbijano odločbo odpravi ter samo odloči o zadevi. Priglaša tudi stroške upravnega spora.

Tožena stranka se v odgovoru na tožbo zavzema za njeno zavrnitev. Vztraja pri razlogih navedenih v izpodbijani odločbi in navaja, da je bila le-ta sprejeta na podlagi 2. točke četrtega odstavka 108. člena ZFPPIPP. Odločba o odvzemu dovoljenja tožniku je bila potrjena tudi na Upravnem sodišču RS s sodbo št. II U 316/2011-22 z dne 7. 11. 2012, revizijo zoper to sodbo pa je Vrhovno sodišče RS zavrglo. Tožena stranka še navaja, da se tožeča stranka neutemeljeno sklicuje na določila Zakona o odvetništvu in Zakona o sodniški službi. ZFPPIPP ne predpisuje smiselne uporabe kateregakoli drugega zakonskega predpisa v postopku preverjanja izpolnjevanja pogojev za pridobitev dovoljenja za opravljanje funkcije upravitelja. Določba ZFPPIPP, na kateri je bila sprejeta odločitev, je jasna in na tej podlagi je bila sprejeta tudi izpodbijana odločitev.

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je izpodbijani upravni akt pravilen in na zakonu utemeljen iz razlogov, ki so navedeni v izpodbijani odločbi in se sodišče nanje v tej sodbi sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu - v nadaljevanju ZUS-1). Zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo (prvi odstavek 63. člena ZUS-1), k tožbenim navedbam pa še dodaja:

ZFPPIPP je bil sicer v času od izdaje izpodbijane odločbe spremenjen, določba 2. točke četrtega odstavka 108. člena ZFPPIPP, na podlagi katere je bila sprejeta izpodbijana odločitev, pa je ostala nespremenjena. Ta določa, da minister pristojen za pravosodje, zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja za opravljanje funkcije upravitelja, če je bilo vlagatelju zahteve dovoljenje za opravljanje funkcije upravitelja že odvzeto. V predmetni zadevi navedeno dejstvo ni sporno. Tožniku je bilo dovoljenje za opravljanje funkcije upravitelja odvzeto z odločbo št. 705-23972008-30 z dne 27. 6. 2011. Takšno odločitev je potrdilo tudi Upravno sodišče RS, oddelek v Mariboru s sodbo št. II U 316/2011-22 z dne 7. 11. 2012, revizija zoper to sodbo pa je bila s sklepom Vrhovnega sodišča RS št. X Ips 15/2013 z dne 13. 2. 2013 zavržena. Odločitev o odvzemu dovoljenja za opravljanje funkcije upravitelja je torej pravnomočna, na tej dejanski podlagi pa je bila ob navedeni materialnopravni podlagi tudi pravilno sprejeta izpodbijana odločitev.

Tožnik tudi z navedbami v tožbi, v kateri se sklicuje na določila Zakona o odvetništvu in Zakona o sodniški službi, ne more omajati pravilnosti izpodbijane odločitve. Pogoje za izdajo dovoljenja za opravljanje funkcije upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije določa ZFPPIPP, določbe Zakona o odvetništvu in Zakona o sodniški službi pa na to ne vplivajo.

Po obrazloženem je sodišče odločilo, kot izhaja iz izreka te sodbe.


Zveza:

ZFPPIPP člen 108, 108/4, 108/4-2.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
06.06.2014

Opombe:

P2RvYy0yMDEyMDMyMTEzMDY2Mzkx