Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 29cT0xOTIwJmRhdGFiYXNlJTVCVVBSUyU1RD1VUFJTJl9zdWJtaXQ9aSVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRGkmcm93c1BlclBhZ2U9MjAmcGFnZT0w
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
sodba I U 1248/2010Upravno sodiščeUpravni oddelek23.11.2011ugotovitev državljanstva – državljanstvo FLRJ – predhodno vprašanje v postopku denacionalizacije – podatki iz popisa prebivalstvaV upravnem spisu se nahaja družinski list oziroma popisnica, skupaj z navodilom za izpolnjevanje, kjer je navedeno, da sme vsaka oseba svobodno izjaviti, kakšne narodnosti je in kakšen je njen materni jezik in popisni organi v tem pogledu ne smejo vršiti nobenega pritiska. Sodišče to listino šteje kot zanesljiv dokaz, da je bila A.A. nemške narodnosti, saj ni bilo nobenega razumljivega razloga, da bi njen oče tako zapisal, če se ne bi štela za pripadnico nemške narodnosti.
sodba U 41/2005Upravno sodiščeUpravni oddelek15.09.2006ugotovitev državljanstva – ugotavljanje domovinstva in predvojnega državljanstvaPri razreševanju v tej zadevi spornega pravnega vprašanja, ali je pokojni AA imel predvojno jugoslovansko državljanstvo ali ne, ki je spričo navedenih okoliščin mogoče samo s posrednimi dokazi, je po mnenju sodišča sporno predvsem to, da tožena stranka na podlagi predloženih posrednih dokazov presoja zakonitost zatrjevanih listin, s katerimi naj bi bilo državljanstvo izkazano. Zakonitost takšnih listin je po mnenju sodišča mogoče oziroma pravno dopustno presojati samo v za to določenih postopkih oziroma na podlagi za to določenih pravnih sredstev, kar še posebej velja za listine, ki predstavljajo pravne akte, na primer potni list. Kolikor gre za listine s takšno pravno vsebino, sodišče meni, da je možnost presoje njihove zakonitosti v postopku ugotavljanja državljanstva izključena, saj gre za listine, izdane po predvojnem pravu, v veljavni zakonodaji pa za presojo zakonitosti tako starih listin obstaja samo še pravno sredstvo ničnosti odločbe, kajti samo uporaba...
sodba III U 16/2011Upravno sodiščeUpravni oddelek17.06.2011naravovarstveno soglasje – presoja sprejemljivosti posega v prostor – nacionalni park - nameravana gradnja brunarice – neskladnost nameravanega posega z varstvenim režimomTožnica ne navaja dejstev in okoliščin, iz katerih bi izhajalo, da bo predvidena novogradnja služila kmetijski dejavnosti, in niti dejstev, iz katerih bi izhajalo, da je prebivalka Triglavskega narodnega parka, in bi se ukvarjala z dejavnostjo znotraj parka, zato ji je tožena stranka utemeljeno zavrnila izdajo naravovarstvenega soglasja. Dejstvi, da je parcela predvidene gradnje zazidljiva in da ima tožnica stalno bivališče prijavljeno na objektu, pa za pravilno uporabo zakona in predpisov, na katerih temelji izpodbijana odločitev, nista pravno pomembni.
UPRS sodba U 1233/2015Upravno sodiščeUpravni oddelek12.07.2016denacionalizacija - upravičenec do denacionalizacije - odškodnina - odškodnina tuje državeOrgan nepravilno sklepa, da zaradi slovenskega in jugoslovanskega državljanstva A.A., ki je bilo ugotovljeno za obdobje od 28. 8. 1945 do smrti 23. 12. 1979, navedena ni mogla biti državljanka Češkoslovaške republike. Sodišče pritrjuje tožniku, da je bilo slovensko in jugoslovansko državljanstvo za A.A. ugotovljeno šele z odločbo z dne 29. 8. 2013 ter da navedena kot državljanka v državljansko knjigo ni bila vpisana in tako pristojnim organom Češkoslovaške republike lahko podatek o tem, da je v letu 1939 (ponovno) pridobila jugoslovansko državljanstvo in kar bi bilo ovira za to, da bi imela ali pridobila češko državljanstvo, ni bil znan (sama pa bi se opredeljevala za češko državljanko). Poleg tega so si podatki o tem, ali je bila zakonska zveza leta 1939 razvezana, nasprotujoči oziroma se A.A. označuje po statusu kot vdovo ter ne ločeno, čeprav iz poročnega lista v spisni dokumentaciji izhaja, da sta se zakonca 11. 4. 1939 ločila. Vendar je ob tem hkrati...
sodba U 1078/2006Upravno sodiščeUpravni oddelek16.01.2007vrednotenje parcel - denacionalizacijaPri presoji, ali so izpolnjeni pogoji iz 3. odstavka 11. člena Navodila (in se torej zemljišče ovrednoti kot komunalno opremljeno nezazidano stavbno zemljišče), je relevantno stanje parcel ob odvzemu iz posesti. 
sodba I U 1217/2010Upravno sodiščeUpravni oddelek16.03.2011ugotovitev državljanstva – predhodno vprašanje v postopku denacionalizacijeA.A. se ni štela za jugoslovansko državljanko. Pred letom 1948 je živela v tujini in se je od 27. 4. 1945 štela za avstrijsko državljanko, ker je avstrijsko državljanstvo pridobila po rodu 13. 3. 1938, tako da je jugoslovansko državljanstvo izgubila z dnem 28. 4. 1945.
UPRS Sodba IV U 180/2018-6Upravno sodiščeUpravni oddelek13.12.2018brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - načelo kontradiktornosti postopka - načelo zaslišanja strankPo presoji sodišča bi tožena stranka tožniku že v postopku odločanja o dodelitvi BPP morala omogočiti, da v tožbi uveljavljene tožbene razloge uveljavi že v postopku pred izdajo odločbe. Odsotnost navedenega procesnega dejanja, ki ga zahteva določba 9. člena ZUP, je po presoji sodišča vplivala na zakonitost odločitve, iz obrazložitve izpodbijane odločbe pa, kljub temu, da je tožena stranka pridobila podatke o katastrskem dohodku (listina C10) po uradni dolžnosti, ne izhaja presoja tega podatka v luči določbe 7. točke prvega odstavka 18. člena ZUPJS. Prav tako iz obrazložitve izpodbijane odločbe ne izhaja presoja določbe tretjega odstavka 14. člena ZBPP, ki določa, kdaj se pri ugotavljanju materialnega položaja prosilca in njegove družine premoženje, s katerim prosilec in njegova družina dejansko ne morejo razpolagati, ne upošteva.
UPRS Sodba II U 3/2019-10Upravno sodiščeUpravni oddelek13.01.2021ugotovitev državljanstva - domneva nelojalnega ravnanja - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - zaslišanje - pravica do izjaveUpravni organ ni ugotavljal ali je tožnik zaprosil za državljanstvo, niti ali je navedeno sploh mogel storiti. Načelo, da otroci v državljanstvu sledijo staršem ne pomeni, da otroci sledijo staršem po kriteriju "nelojalnosti", še posebej če so mladoletni.
UPRS Sodba III U 353/2016-18Upravno sodiščeUpravni oddelek18.12.2017promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - predkupni upravičenec - vrstni red predkupnih upravičencevOb enakih pogojih se med kmeti, uvrščenimi na isto mesto v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZKZ, pravico do nakupa določi tako, da ima prednost kmet, ki mu kmetijska dejavnost pomeni edino in glavno dejavnost.
sodba I U 910/2011Upravno sodiščeUpravni oddelek04.10.2011denacionalizacija - vrnitev nepremičnine v naravi - ovire za vračilo v naravi - nova stvarLe na podlagi svojih del oziroma investicij v nepremičnino se lahko najemnika sklicujeta, da se je pravni status podržavljene nepremičnine spremenil, torej da sta na njej pridobila lastninsko pravico. V obravnavanem primeru pa sta z investicijami stanovanje spremenila - povečala, ta sprememba pa ne zadošča za sklep, da gre za novo stvar.
sodba III U 12/2010Upravno sodiščeUpravni oddelek06.09.2010denacionalizacija - status zemljišča ob podržavljenju – lastništvo premoženja ob podržavljenjuV postopku je bilo nesporno ugotovljeno, da je na parc. št. 173 k.o. A. v času podržavljenja stala vojašnica, ki jo je zgradila italijanska vojska in ni bila v lasti upravičenca. Glede na tako ugotovljeno dejansko stanje, ob upoštevanju osnovnega namena ZDen, da se s popravljanjem krivic ne smejo delati nove krivice, je tožena stranka pravilno odločila, da se v denacionalizacijskem postopku vrne le premoženje, ki je bilo v lasti prejšnjega lastnika tako, da se prizna odškodnino za odvzeta zemljišča, ne pa tudi za objekt, ki je v času podržavljenja stal na parc. št. 173 k.o. A.
sodba II U 159/2010Upravno sodiščeUpravni oddelek08.09.2010denacionalizacija zemljišč – pogoji za denacionalizacijo – odškodnina tuje državeZa odločitev o zahtevani denacionalizaciji ni relevantno, ali so upravičene osebe po drugem odstavku 10. člena ZDen od tuje države pravico do odškodnine za zaplenjeno premoženje tudi dejansko uveljavljale.
sodba I U 1329/2011Upravno sodiščeJavne finance31.01.2012izterjava carinske obveznosti – carinski dolžnik - izvršilni naslov – garantno združenje – postopek TIRV konkretnem primeru tožnik ni carinski dolžnik, saj se odmerna odločba, ki predstavlja izvršilni naslov ne glasi nanj. Tožnik v obravnavani zadevi nastopa kot garant oziroma kot porok za osebe, ki uporabljajo režim TIR. Tožnik je zavezan zgolj na podlagi pogodbe oziroma konkretno na podlagi dogovora. Ni pa zavezan na podlagi odmerne odločbe, ki jo carinski organ napačno navaja kot izvršilni naslov za izterjavo carinskega dolga od tožnika. Za davčno izterjavo od tožnika ni podanega izvršilnega naslova.
sodba III U 72/2011Upravno sodiščeUpravni oddelek29.08.2012inšpekcijski ukrep – ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnjaGradbeni inšpektor lahko v inšpekcijskem postopku le preverja podatke v izdanih dovoljenjih, ni pa pristojen za ugotavljanje dejstev, ki morajo biti upoštevana v postopku izdaje odločbe, s katero je gradnja dovoljena.
UPRS sodba II U 327/2016Upravno sodiščeUpravni oddelek11.01.2017presoja vplivov na okolje - okoljevarstveno soglasje - predhodni postopek - proizvodna zmogljivost napraveAgencija RS za okolje je ravnala pravilno, ko je pri izračunu dnevne zmogljivosti naprave izhajala iz maksimalne možne (proizvodne) zmogljivosti naprave in ne iz njene dejanske oziroma predvidene obremenitve, ki pri odločanju v postopku po 51 a. členu ZVO-1 ni pomembna.
sodba in sklep U 963/2003Upravno sodiščeVarstvo ustavnih pravic23.06.2003nebistvena kršitev pravil postopkaNe gre za bistveno kršitev pravil postopka v primeru, če tožena stranka v izpodbijani odločbi ni navedla konkretnih okoliščin in svojih preudarkov, ki so jo vodili k trditvi, da gre v primeru za očitno neutemeljeno vlogo za azil (po določbi 1. alinee 2. odstavka 35. člena ZAzil v zvezi s 36. členom ZAzil) ob upoštevanju okoliščine, da je bil v konkretnem primeru upravni postopek brez dvoma izveden skladno s temeljnimi načeli ZUP in procesnimi (standardi) določbami ZAzil, pa tudi v uvodu izpodbijane odločbe je pravilno navedena določba 2. alinee 1. odstavka 34. člena ZAzil kot pravna podlaga odločitve tožene stranke, zato ugotovljena pomanjkljivost glede uporabe pravil postopka oziroma protislovje, ki izhaja iz trditve v obrazložitvi izpodbijane odločbe (na str. 6., 1. odstavek) ne more vplivati na zakonitost oz. pravilnost odločitve. 
UPRS Sodba III U 124/2018-7Upravno sodiščeUpravni oddelek14.06.2019status civilnega invalida vojne - priznanje statusa - retroaktivni učinek - mednarodna pogodbaZ Meddržavnim sporazumom se je nekdanja Jugoslavija zavezala, da bo nekdanjim italijanskim državljanom v okviru svoje zakonodaje zagotovila izplačevanje tako zapadlih kot tudi nezapadlih civilnih in vojaških pokojnin. Dejstvo, da do leta 1978 v svojo zakonodajo ni sprejela rešitev glede civilnih invalidov vojne, na sedanji položaj tožnice, ki ji je bil v času vložitve zahteve priznan status in pravice vojnega invalida vojne, ne vpliva. Pri tem sodišče dodaja, da je pravica do invalidnine socialna pravica, ki se podeli z zakonom, njen obseg pa ni ustavno določen in ni samoumeven, pač pa odvisen od družbenih razmer in ekonomske moči države. Enako velja po mnenju sodišča tudi za retroaktivno priznanje statusa in pravic iz tega naslova.
UPRS Sodba II U 172/2018-29Upravno sodiščeUpravni oddelek08.01.2020zaščitena kmetija - določitev zaščitene kmetije - pogoji za določitev zaščitene kmetije - lastninska pravicaZa odločitev je nebistveno, kdaj je lastninska pravica na predmetnih zemljiščih prešla na solastnico kmetijskih zemljišč, saj je relevantno le, da iz podatkov zemljiškega knjige izhaja, da je v času odločanja prvostopnega organa na predmetnih zemljiščih navedena kot solastnica.
UPRS Sodba I U 1409/2016-11Upravno sodiščeUpravni oddelek08.11.2017ocenjevanje vrednosti podjetij - kršitev pravil revidiranja - uvedba postopka - mednarodni standardi revidiranja - odvzem dovoljenja - pogojni odvzem dovoljenjaCilj pogojnega in nepogojnega odvzema dovoljenja je sicer v bistvu enak in je v tem, da se prepreči (nadaljnja) kršitev standardov ocenjevanja. Vendar pa je ob upoštevanju določb, ki urejajo pogoje za izdajo dovoljenja (90. člen ZRev-2) in njihovega namena, ki je v tem, da opravljajo naloge pooblaščenega ocenjevalca samo osebe, ki so visoko strokovno usposobljene in so kot takšne zmožne in dolžne svoje naloge in dolžnosti opravljati tako, da je zagotovljeno resnično in pošteno ocenjevanje vrednosti, mogoče ugotoviti, da pooblaščenemu ocenjevalcu (kršitelju) ni treba nepogojno odvzeti dovoljenja, če to ni nujno zaradi varstva ocenjevanja vrednosti in zaupanja uporabnikov podatkov. Razlogov v tem pogledu pa izpodbijana odločba ne vsebuje. Vsebuje jih šele odgovor na tožbo, kar pa ni dovolj že iz formalnih razlogov, saj na ta način tožnici ni bilo omogočeno, da izbiri ukrepa učinkovito ugovarja v tožbi.
sodba IV U 233/2012Upravno sodiščeUpravni oddelek08.01.2013brezplačna pravna pomoč – pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči – finančni pogoj – lastni dohodek prosilca - preživninaPreživnina, ki jo je na podlagi sodne poravnave plačala tožnica, se mora upoštevati oziroma odšteti od njenih lastnih dohodkov. Iz listin upravnega spisa nadalje izhaja, da je tožnica preko banke vse od oktobra do vključno meseca septembra, na bančni račun mld. otroka nakazala tudi znesek otroškega dodatka v višini 50 EUR. Tudi glede otroškega dodatka velja razlaga po nasprotnem, glede na to da 12. člen ZSVarPre kot lastni dohodek, v 4. točki prvega odstavka določa tudi otroški dodatek, zato se torej ta znesek, poslan mld. otroku, ne šteje kot lastni tožničin dohodek.

Izberi vse|Izvozi izbrane