VSRS Sklep II Ips 117/2019


pomembnejša odločba

Jedro

Ker upravnik kot zakoniti zastopnik etažnih lastnikov v postopku ne postopa v imenu in za račun sodišča temveč v imenu in za račun etažnih lastnikov, njegova opustitev, da etažne lastnike stavbe obvesti o obvestilu sodišča in postopku za ugotovitev pripadajočega zemljišča, ne pomeni obnovitvenega razloga po 2. točki 394. člena ZPP.

Izrek

I. Revizija se zavrne.

II. Revidenti so dolžni vlagateljem odgovora na revizijo povrniti 3.367,20 EUR stroškov revizijskega postopka v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za prostovoljno izpolnitev do plačila.

Obrazložitev

Dosedanji potek postopka

1. Pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani je tekel redni postopek za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi z ID znakom ... na naslovu T. 1 na predlog etažnih lastnikov te stavbe (v nadaljevanju predlagatelji). Postopek je bil pravnomočno končan 22. 6. 2017, tj. v času veljavnosti prejšnjega Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi (v nadaljevanju ZVEtL).¹ Kot pripadajoče zemljišče in s tem kot splošni in skupni del k tej stavbi je bila določena parcela št. 2301/2, k. o. ..., ki v naravi predstavlja parkirišče.

2. V rednem postopku se je sodišče na podlagi navedb nasprotne udeleženke Mestne občine Ljubljana in ocene izvedenke urbanistične stroke, da bi lahko pod pogojem, če so to parkirišče v preteklosti redno uporabljali tako etažni lastniki stavbe T. 1 kot tudi etažni lastniki stavbe U. 2, ki leži v neposredni bližini, le-to predstavljalo skupno pripadajoče zemljišče obeh stavb, odločilo, da o postopku obvesti etažne lastnike stavbe na naslovu U. 2. Na podlagi prvega in drugega odstavka 28. člena ZVEtL je sodišče obvestilo o postopku posredovalo upravniku stavbe u. 2, ga opozorilo na možnost, da sporno zemljišče predstavlja skupno pripadajoče zemljišče tudi za stavbo U. 2, in ga izrecno pozvalo, da se v roku 15 dni posvetuje z etažnimi lastniki in v njihovem imenu (kot zakoniti zastopnik po prvem odstavku 27. člena ZVEtL) prijavi udeležbo v postopku.

3. Upravnik je v imenu etažnih lastnikov udeležbo prijavil, vendar je v vlogi navedel zgolj lastnike, medtem ko samega pravnega interesa ni utemeljil, ni pojasnil njihovega stališča in ni podal izjave o zahtevku predlagateljev rednega postopka ali nasprotnega zahtevka za ugotovitev skupnega pripadajočega zemljišča, prav tako ni podal trditev ali ponudil dokazov o pretekli redni rabi spornega zemljišča. Zato ga je sodišče s sklepom pozvalo na dopolnitev prijave udeležbe v smislu konkretizacije in dokazovanja pravnega interesa etažnih lastnikov stavbe na naslovu U. 2 glede spornega zemljišča. Sodišče je upravnika tudi opozorilo, da bo sicer njihova prijava udeležbe zavržena. Upravnik v pisnem odzivu ni podal ničesar od navedenega, temveč je zgolj navedel, da je vložil prijavo iz previdnosti, ker gre za mejno zemljišče s stavbo U. 2 (kar pa s predmetnim postopkom ni imelo nobene zveze). Sodišče je nato upravnika povabilo še na narok, ki se ga ni udeležil in svojega izostanka tudi ni opravičil. Sodišče je zato s sklepom z dne 19. 10. 2015 prijavo udeležbe etažnih lastnikov stavbe U. 2 zavrglo, ker za udeležbo v postopku niso izkazali pravnega interesa, sodišče pa tudi na podlagi drugih dokazov ni moglo ugotoviti, da bi obravnavane parcele lahko služile kot skupno pripadajoče zemljišče k več stavbam (28. člen ZVEtL). Sklep o zavrženju udeležbe je postal pravnomočen dne 27. 11. 2015, saj zoper njega ni bilo vložene pritožbe. Od tedaj dalje sodišče upravnika ali etažnih lastnikov stavbe U. 2 o nadaljnjih procesnih dejanjih ni več obveščalo.

4. Po pravnomočno končanem rednem postopku so 21. 9. 2017 nekateri izmed etažnih lastnikov stavbe na naslovu ... vložili predlog za obnovo postopka, v katerem so kot bistveno uveljavljali, da jim zaradi nezakonitega postopanja (primarno s strani upravnika, podrejeno s strani sodišča) ni bilo omogočeno dejansko sodelovanje v postopku (razlog iz 2. točke 394. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). S strani upravnika naj ne bi bili obveščeni niti o obvestilu sodišča niti naj ne bi vedeli za redni postopek, upravnikovo pomanjkljivo prijavo udeležbe in njeno zavrženje ter razpisani narok. Za pravnomočno odločbo o ugotovitvi spornega zemljišča kot individualnega pripadajočega zemljišča stavbe T. 1 naj bi izvedeli šele konec avgusta 2017, ko jih je njihov upravnik seznanil s pozivom, da naj prenehajo uporabljati sporno parkirišče.

5. Sodišče prve stopnje je predlog za obnovo postopka zavrnilo in odločilo, da vsak udeleženec nosi svoje stroške postopka. Po presoji sodišča prve stopnje namreč zatrjevani obnovitveni razlog nezakonitega onemogočanja izjave v postopku, zlasti zaradi morebitne opustitve vročitve, ni podan. Sodišče prve stopnje je pojasnilo, da je upravnika stavbe na naslovu U. 2 o teku postopka obvestilo v skladu z 28. členom ZVEtL in mu skušalo na dovolj aktiven način pojasniti, kakšna je vloga etažnih lastnikov stavbe U. 2 v postopku. Na podlagi ugotovljenih dejanskih okoliščin sodišče ni imelo nobenega razloga za sklepanje, da komunikacije med upravnikom in etažnimi lastniki U. 2 ni. Tedaj veljavni ZVEtL tudi ni nalagal sodišču ali upravniku kakšnih posebnih dolžnosti glede preverjanja dejanske obveščenosti etažnih lastnikov. Sodišče na podlagi zaslišanj ni moglo zaključiti, da etažni lastniki ... uporabljajo sporno parkirišče v okviru redne rabe stavbe, pač pa stihijsko. Glede na neodzivnost oziroma vsebinsko medel odziv z njihove strani pa je sodišče tudi sklepalo, da etažni lastniki stavbe U. 2 v zvezi s tem zemljiščem nimajo nobenih zahtev.

6. Sodišče druge stopnje je pritožbo vlagateljev predloga za obnovo postopka zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo, pritožbi predlagateljev rednega postopka pa ugodilo in sklep sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je odločilo, da so vlagatelji predloga za obnovo postopka dolžni predlagateljem rednega postopka povrniti stroške postopka s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi. Odločilo je tudi, da so vlagatelji predloga za obnovo postopka dolžni predlagateljem povrniti stroške pritožbenega postopka s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi. Sodišče druge stopnje je zavzelo stališče, da sodišču prve stopnje ni mogoče očitati nobenega nezakonitega ravnanja, s katerim bi etažnim lastnikom stavbe U. 2 onemogočilo sodelovanje v postopku, in je že iz tega razloga zavrnitev predloga za obnovo postopka pravilna. Upravnik je bil sicer dolžan obvestiti etažne lastnike o teku postopka in bi moral poizvedeti, ali imajo interes na spornem parkirišču, vendar po stališču sodišča druge stopnje ni mogoče pritrditi predlagateljem obnove, da kot razlog za obnovo po 2. točki 394. člena ZPP pride v poštev tudi neustrezno, nezakonito ravnanje upravnika (tretjih) in ne zgolj nezakonito postopanje sodišča. Sodišče druge stopnje poleg navedenega še doda, da kljub takšnemu ravnanju upravnika predlagateljem obnove postopka ni bila odvzeta pravica do sodnega varstva, saj jih sklep sodišča prve stopnje, s katerim je sodišče sporno parkirišče določilo kot pripadajoče zemljišče k stavbi T. 1, ne veže. Peti odstavek 26. člena ZVEtL med drugim določa, da ugotovitev lastninske pravice na pripadajočem zemljišču k stavbi ne vpliva na druge stvarne in obligacijske pravice oseb, ki niso sodelovale in niso bile obveščene o postopku. Določba je po mnenju sodišča druge stopnje nejasna in bi se moralo besedilo "ki niso sodelovale in niso bile obveščene o postopku" šteti povezano, torej je določilo, "da niso bile obveščene o postopku" nepotrebno. Ustavno skladna razlaga petega odstavka 26. člena ZVEtL je po mnenju sodišča druge stopnje lahko le takšna, da vlagateljev predloga za obnovo postopka pravnomočna odločitev v postopku, v katerem niso sodelovali, ne more vezati. Ker torej etažni lastniki stavbe na U. 2 niso bili udeleženci obravnavanega postopka in niso imeli možnosti izjaviti se v postopku ter s tem vplivati na odločitev sodišča prve stopnje, na kar jasno kaže dejstvo, da je bila njihova prijava udeležbe pravnomočno zavržena, se subjektivne meje pravnomočnosti meritornega sklepa z dne 22. 2. 2017 na njih ne morejo raztezati. Sodišče druge stopnje na podlagi navedenega zaključi, da imajo etažni lastniki stavbe na U. 2 možnost na podlagi določb ZVEtL-1 ali na podlagi splošnih predpisov vložiti zahtevek za določitev spornega pripadajočega zemljišča, to je parcele 2301/2, k. o. ..., tudi k njihovi stavbi.

7. Na predlog vlagateljev predloga za obnovo postopka je Vrhovno sodišče s sklepom II DoR 440/2018 z dne 28. 3. 2019 dopustilo revizijo glede vprašanja, ali upravnikova opustitev, da etažne lastnike stavbe obvesti o obvestilu sodišča in postopku za ugotovitev pripadajočega zemljišča, pomeni obnovitveni razlog po 2. točki 394. člena ZPP?

Navedbe strank v revizijskem postopku

8. Na podlagi navedenega sklepa o dopustitvi revizije so vlagatelji predloga za obnovo postopka, ki so navedeni v uvodu tega sklepa (v nadaljevanju revidenti), pravočasno vložili revizijo, v kateri uvodoma navajajo, da jo vlagajo zaradi bistvene kršitve določb postopka pred sodiščem prve stopnje, ki so jih uveljavljali v pritožbi, bistvene kršitve določb postopka pred sodiščem druge stopnje, kršitve 22. člena Ustave in kršitve pravice do poštenega sojenja iz 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP). Revizijskemu sodišču predlagajo, da izpodbijani sklep sodišča druge stopnje spremeni tako, da pritožbi revidentov zoper prvostopenjski sklep ugodi, slednjega razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje, podredno pa, da izpodbijani sklep sodišča druge stopnje razveljavi in vrne zadevo sodišču druge stopnje v novo odločanje.

9. Po vsebini pa bistvo revizijskih navedb predstavlja nestrinjanje s stališčem sodišča druge stopnje, da upravnikova opustitev seznanitve etažnih lastnikov z obvestilom sodišča o teku nepravdnega postopka za določitev pripadajočega zemljišča po 28. členu ZVEtL ne predstavlja obnovitvenega razloga po 2. točki 394. člena ZPP, ker ne gre za nezakonito postopanje sodišča. V reviziji obširno pojasnjujejo, zakaj naj bi bilo takšno stališče zmotno. Po mnenju revidentov to stališče nima opore ne v zakonskem besedilu, ne v sistemski razlagi, ne v namenu in pomenu te zakonske določbe z vidika pravice do izjave. 2. točka 394. člena ZPP namreč pogoja, da mora iti pri tem obnovitvenem razlogu za nezakonito postopanje sodišča, naj ne bi določala. Sledeč besedni razlagi zakonskega besedila gre torej lahko, kot navajajo revidenti, za nezakonito postopanje kogarkoli, pa naj gre za sodišče, poštno ali drugo organizacijo, preko katere se vroča, sodnega ali poštnega vročevalca, druge stranke v postopku ali tretje osebe. Če bi bil namen zakonodajalca kot razlog za obnovo postopka določiti zgolj nezakonito postopanje sodišča, bi po mnenju revidentov to v zakonu tudi izrecno določil. Poleg tega tudi iz ostalih obnovitvenih razlogov, določenih v 394. členu ZPP, ne izhaja, da bi šlo lahko le za razloge na strani sodišča, temveč so lahko (in praviloma tudi so) na strani drugih udeležencev postopka, na strani tistih, ki v rednem postopku sploh niso bili udeleženi ali so celo posledica naključja. Ob tem po besedah revidentov tudi ne gre prezreti, da je predlog za obnovo postopka nedevolutivno pravno sredstvo, torej primarno ni namenjeno presoji morebitnih napak sodišča, saj o njem odloča isto sodišče, kot je vodilo redni postopek na prvi stopnji. Revidenti tudi menijo, da upravnika ni mogoče primerjati s pooblaščenci strank v sodnih postopkih, kot to počne sodišče druge stopnje v izpodbijanem sklepu, ko se sklicuje na sodno prakso v zvezi z nedopustnostjo obnove postopka zaradi napak pooblaščencev strank v postopku. Upravnik namreč ne nastopa kot pravnoposlovni pooblaščenec etažnih lastnikov, ki bi mu slednji vedoma in prostovoljno podelili pooblastilo za zastopanje v konkretnem postopku, temveč je njegov položaj predpisan z zakonom, tudi z namenom olajšati delo sodišč. Šele po tem, ko so etažni lastniki o konkretnem postopku ustrezno obveščeni in vedo, da jih bo v postopku zastopal upravnik, pa imajo možnost odločitve in izbire, ali bodo v postopku prijavili samostojno udeležbo ali svoje zastopanje prepustili upravniku. Šele od tedaj dalje, če kljub zavedanju teka postopka ne prijavijo samostojne udeležbe, je po mnenju revidentov mogoče govoriti o tem, da so etažni lastniki vsaj molče privolili v zastopanje po upravniku in s tem v mandatno razmerje, v okviru katerega etažni lastniki sami nosijo odgovornost za napake upravnika. Upravnikovo opustitev dolžne obvestitve etažnih lastnikov o teku postopka bi bilo treba zato prej primerjati z nepravilnim postopanjem poštne organizacije ali vročevalca pri vročanju prvega sodnega pisanja v postopku. Z opustitvijo upravnika, ki jih ni obvestil o teku postopka, naj bi jim bilo tako onemogočeno, da bi kot materialni udeleženci prijavili samostojno udeležbo v smislu drugega odstavka 27. člena ZVEtL. Revidenti se tudi ne strinjajo s stališčem sodišča druge stopnje, da jih po pravilih o subjektivnih mejah pravnomočnosti odločba, izdana v nepravdnem postopku za ugotovitev pripadajočega zemljišča, ne veže, če s strani upravnika niso bili obveščeni o teku tega postopka. Po njihovem mnenju je namreč očiten namen zakonodajalca, ki izhaja iz drugega odstavka 28. člena v povezavi s petim odstavkom 26. člena ZVEtL, da odločba, izdana v nepravdnem postopku za ugotovitev pripadajočega zemljišča, učinkuje tudi za etažne lastnike tistih stavb, katerih upravniki so prejeli obvestilo o postopku, četudi nato potem v postopku niso prijavili udeležbe, ne preko upravnika in ne sami. Revidenti zaključujejo, da glede na to, da imajo etažni lastniki pravico do samostojne udeležbe v postopku za ugotovitev pripadajočega zemljišča (ravno ta pravica naj bi bila po mnenju revidentov pogoj za sorazmernost in ustavno skladnost siceršnje zakonske ureditve, da etažne lastnike v postopku zastopa upravnik), da mora upravnik etažne lastnike seznaniti z obvestilom sodišča o poteku takšnega postopka in da odločba učinkuje tudi zoper tiste etažne lastnike, ki sicer v postopku niso sodelovali, je pa bil njihov upravnik s strani sodišča obveščen o teku postopka, je edino logičen in ustavno skladen sklep, da upravnikova opustitev seznanitve etažnih lastnikov z obvestilom sodišča o teku postopka predstavlja obnovitveni razlog iz 2. točke 394. člena ZPP.

10. Revizija je bila vročena predlagateljem rednega nepravdnega postopka in udeležencem. Na revizijo so odgovorili predlagatelji in pridruženi udeleženci po pooblaščencu in predlagajo zavrženje revizije oziroma njeno zavrnitev ter povrnitev stroškov revizijskega postopka. Po njihovem mnenju revizija ni dovoljena iz več razlogov. Prvič, šlo naj bi za zadevo, v kateri se dovoljenost revizije presoja po prejšnjih predpisih, ki revizije ne dovoljujejo. Drugič, ravno tako revizije v postopku o predlogu za obnovo postopka ne dovoljuje sedaj veljavni 51. člen ZVEtL-1. In tretjič, revizija naj bi bila dopuščena glede vprašanja, ki ga revidenti v predlogu za dopustitev revizije sploh niso navedli. Nadalje opozarjajo, da pooblaščenec revidentov z nepopolno prestavitvijo zadeve zavaja sodišče in zlorablja procesne pravice, zato naj ga Vrhovno sodišče na podlagi 11. člena ZPP kaznuje. Poudarjajo, da so glede na dejanske ugotovitve revidenti imeli možnost sodelovati v pravnomočno zaključenem postopku o določitvi pripadajočega zemljišča k stavbi T. 1 po ZVEtL, kar dokazuje zlasti njihova prijava udeležbe v postopku z dopolnitvijo iz leta 2015. Postopka se potem niso udeleževali zato, ker sodišče prijavi ni ugodilo zaradi neizkazanega pravnega interesa. Upravnik je torej svoje delo (zakonitega zastopnika) korektno opravil in mu ni mogoče očitati nezakonitega ravnanja, saj prej veljavni ZVEtL ni nikjer določal, da je upravnik dolžan obvestiti etažne lastnike o sodnih pisanjih in kakšne posledice ima morebitna opustitev te dolžnosti. Za predmetni postopek je bila z drugim odstavkom 28. člena ZVEtL uveljavljena fikcija vročitve. Tako se je že z vročitvijo obvestila upravniku štelo, da so o postopku obveščeni vsi lastniki stavbe. To pa posledično pomeni, da je bila že s samo vročitvijo pisanj upravniku U. 2 zagotovljena vsem etažnim lastnikom te stavbe pravica do informacije o predmetnem postopku. Ali so se etažni lastniki nato dejansko seznanili s postopkom oziroma zakaj ne, pa za obnovo postopka ni bistveno. Poleg tega pa naj bi bile navedbe revidentov, da jih upravnik ni seznanil s postopkom, še zavajajoče in očitno neresnične, glede na to, da ga še vedno niso zamenjali, pa so očitno z njegovim delom tudi zadovoljni. Za konec predlagatelji postopka še opozarjajo, da bi bilo z dopuščeno obnovo postopka poseženo v njihove ustavne pravice: pravico do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave, pravico do sodnega varstva iz 23. člena Ustave, pravico do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave in pravico do pravne varnosti iz 2. ter 158. člena Ustave.

Presoja dovoljenosti revizije

11. Revizija je dovoljena.

12. Glede na odgovor na revizijo, v katerem se ugovarja dovoljenosti revizije, Vrhovno sodišče najprej pojasnjuje razloge za dovoljenost revizije. Sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil potrjen sklep sodišča prve stopnje o zavrnitvi predloga za obnovo postopka, je sklep sodišča druge stopnje, s katerim je (obnovitveni) postopek pravnomočno končan. Zato je zoper tak drugostopenjski sklep revizija praviloma dovoljena (prvi odstavek 384. člena ZPP). Praviloma zato, ker mora biti izpolnjen tudi nadaljnji pogoj za dovoljenost. V skladu z drugim odstavkom 384. člena ZPP namreč revizije zoper drugostopenjski sklep, s katerim je bil postopek pravnomočno končan, ni v tistih sporih, v katerih ne bi bila dovoljena revizija zoper pravnomočno sodbo.²

13. V nepravdnih postopkih je revizija le izjemoma dovoljena, če tako določa zakon (35. člen tedaj veljavnega Zakona o nepravdnem postopku, v nadaljevanju ZNP). Sodišče je sklep, s katerim je določilo pripadajoče zemljišče k stavbi na naslovu U. 2, sprejelo v času veljavnosti ZVEtL, od 19. 7. 2017 pa je v veljavi ZVEtL-1. V 3. točki 57. člena slednjega je določeno, da če je bila pred uveljavitvijo tega zakona na prvi stopnji izdana odločba, s katero se je postopek pred sodiščem prve stopnje končal, se v nadaljnjih postopkih uporabljajo določbe tega zakona, razen določbe prejšnjega odstavka in 4., 6., 9. ter 10. člena tega zakona.³ V skladu z 51. členom ZVEtL-1, ki ga je na podlagi prej citiranega tretjega odstavka 57. člena ZVEtL-1 v zvezi z dovoljenostjo revizije treba uporabiti tudi v obravnavani zadevi, je zoper pravnomočno odločbo sodišča o ugotovitvi pripadajočega zemljišča, izdano na drugi stopnji, mogoče vložiti revizijo na način in pod pogoji, kot jih določa zakon, ki ureja pravdni postopek. Ker je bil izpodbijani sklep sodišča prve stopnje o zavrnitvi predloga za obnovo postopka izdan 20. 11. 2017, se v skladu s tretjim odstavkom 125. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku - ZPP-E⁴ v obravnavani zadevi postopek pred Vrhovnim sodiščem vodi po določbah Zakona o pravdnem postopku, kakor so bile spremenjene in dopolnjene s prej navedeno novelo. Z navedeno novelo je bila ukinjena dvotirnost postopka z revizijo in je revizijo mogoče vložiti le, če jo je poprej dopustilo Vrhovno sodišče.⁵ Ker je bila revizija v obravnavanem primeru poprej dopuščena s sklepom Vrhovnega sodišča II DoR 440/2018 z dne 28. 3. 2019, ugovor, da revizija ni dovoljena, ni utemeljen.

14. Ravno tako je neutemeljen očitek v odgovoru na revizijo, da je bila revizija dopuščena glede vprašanja, ki v predlogu za dopustitev revizije ni bilo zastavljeno. Stranka mora v svojem predlogu za dopustitev revizije med drugim natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje (četrti odstavek 367.b člen ZPP), Vrhovno sodišče pa nadalje v sklepu o dopustitvi revizije odloči, v katerem delu oziroma glede katerih konkretnih pravnih vprašanj se revizija dopusti (tretji odstavek 367.c člen ZPP). Vrhovno sodišče je v konkretnem primeru dopustilo revizijo o pomembnem pravnem vprašanju, ki so ga v svojem predlogu izpostavili revidenti na sledeč način: najprej so res izrecno navedli, da predlagajo dopustitev revizije zaradi spornega pravnega vprašanja „kakšne so posledice kršitve obveznosti upravnika kot zakonitega zastopnika etažnih lastnikov stavbe v postopku za ugotovitev pripadajočega zemljišča, da slednje obvesti o prvem obvestilu sodišča o poteku takšnega postopka?“, že v naslednjem odstavku pa so nato izpostavili in poudarili, da je sporno v danem primeru, ali kršitev te obveznosti upravnika pomeni obnovitveni razlog po 2. točki 394. člena ZPP.⁶ Navedeno je Vrhovno sodišče združilo oziroma strnilo ter tako na koherenten, jedrnat in poenostavljen način predrugačilo postavljeno revizijsko vprašanje z namenom osredotočiti postopek na bistveno problematiko, na katero so se nanašale navedbe v predlogu za dopustitev revizije, tj. ali upravnikova opustitev obvestila etažnih lastnikov o obvestilu sodišča o teku postopka za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi predstavlja razlog za obnovo postopka po 2. točki 394. člena ZPP. S takšnim slogovnim preoblikovanjem postavljenega vprašanja v predlogu za dopustitev revizije po presoji Vrhovnega sodišča niso bile presežene meje vsebine podanega predloga oziroma Vrhovno sodišče ni dopustilo revizije glede nečesa, kar revidenti v predlogu za dopustitev revizije ne bi uveljavljali.

Presoja utemeljenosti revizije

15. Revizija ni utemeljena.

O raztezanju pravnomočnosti odločitve na revidente

16. Iz pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave, ki je poseben izraz pravice do enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave, izhaja zahteva po kontradiktornem postopku. Pomemben element te človekove pravice je pravica do izjave v postopku, bistven predpogoj za njeno uresničevanje pa je pravica do informacije: stranka namreč pravice do izjave v postopku ne more uresničiti, če ni zagotovljeno, da bo predhodno izvedela za procesna dejanja, glede katerih se ima pravico izjaviti.⁷ Iz načela kontradiktornosti nadalje izhaja, da sme sodna odločba zavezovati samo tiste osebe, ki so imele možnost sodelovati v postopku, v katerem je bila ta sodna odločba izdana. Osebi, ki v določenem sodnem postopku ni bila stranka in ni imela možnosti sodelovati in s tem vplivati na ugotovitve in odločitve sodišča, rezultat tega postopka razen v izjemnih primerih ne sme iti v škodo niti z učinkom pravnomočnosti sodne odločbe niti s tem, da bi se drugo sodišče v kasnejšem postopku proti tej osebi sklicevalo na dejanske ugotovitve in povzemalo dokaze iz postopka, v katerem ta oseba ni bila stranka.⁸ Zagotovitev pravice do kontradiktornega postopka je torej popolna le, če je zagotovljeno, da bo sodna odločba učinkovala samo proti osebam, ki so v postopku, v katerem je bila izdana, imele možnost sodelovati. Če osebam, na pravni položaj katerih sodna odločba neposredno vpliva, ni bilo oziroma ni moglo biti zagotovljeno sodelovanje tekom postopka, je treba uveljaviti procesna sredstva, ki naj jim zagotovijo možnost sodelovanja v postopku: zagotoviti jim je treba bodisi, da imajo možnost sodelovanja v postopku vsaj naknadno, s pravnimi sredstvi,⁹ bodisi, da jih sodna odločba, izdana v tem postopku, ne bo zavezovala v drugih postopkih.¹⁰ Ustavno nedopustno bi namreč bilo, če bi takšna predhodna odločitev zavezovala stranko postopka, ki pri njeni izdaji ni imela možnosti sodelovati.¹¹

17. Glede na v zgornji točki predstavljena izhodišča bi bilo torej treba najprej odgovoriti na vprašanje, ali revidente omenjeni pravnomočen sklep, izdan v (rednem) postopku o določitvi pripadajočega zemljišča k stavbi, sploh zavezuje, torej ali se na njih razširjajo subjektivne meje pravnomočnosti tega sklepa. V kolikor jih ta sklep ne veže, jim pravica do izjave oziroma možnost sodelovanja v postopku po naravi stvari ni mogla biti odvzeta, kar pomeni, da pravnega interesa za obnovo postopka ne izkazujejo, to pa bi narekovalo zavrženje njihovega predloga za obnovo postopka.¹² Šele v primeru pritrdilnega odgovora pa bi prišla na vrsto presoja njegove utemeljenosti, v zvezi s katerim je bilo tudi dopuščeno revizijsko vprašanje.

18. Ker pa sta tako sodišči prve kot druge stopnje predlog za obnovo postopka meritorno obravnavali (tj. po vsebini presojali utemeljenost razloga, iz katerega so revidenti predlagali obnovo postopka), poleg tega pa tudi dopuščeno revizijsko vprašanje izhaja iz predpostavke, da revidenti izkazujejo pravni interes za obnovo postopka, se Vrhovno sodišče v presojo pravnega interesa revidentov za obnovo postopka ni spuščalo in je štelo, da je ta podan. V nasprotnem primeru bi namreč preseglo dopuščeno revizijsko vprašanje (371. člen ZPP).

O obnovitvenem razlogu iz 2. točke 394. člena ZPP

19. Obnova postopka je izredno pravno sredstvo, ki omogoča poseg v pravnomočne sodne odločbe. Zahteva po spoštovanju pravnomočnosti, ki je v obliki ustavnega načela določena v 158. členu Ustave, je tudi sestavni del pravice do učinkovitega sodnega varstva iz prvega odstavka 23. člena Ustave. Del te pravice je tudi pravilo o prepovedi ponovnega odločanja o isti stvari, saj je šele s tem omogočeno, da se stranke lahko zanesejo na odločitev sodišča. V pravnomočno vsebino danega sodnega varstva lahko sodišče poseže le v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi, ki jih predvideva zakon. Bistvo izrednih pravnih sredstev, tudi obnove postopka, je prav v tem, da pod zakonsko določenimi pogoji omogočajo poseg v pravnomočne sodne odločbe. Zato je treba določbe, ki določajo razloge za vložitev predloga za obnovo postopka, razlagati omejevalno.¹³

20. V skladu z 2. točko 394. člena ZPP se postopek, ki je že pravnomočno končan, lahko obnovi, če stranki z nezakonitim postopanjem, zlasti z opustitvijo vročitve, ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. Ta obnovitveni razlog sodi v skupino obnovitvenih razlogov, ki jo sestavljajo nekatere najtežje procesne kršitve.¹⁴ Uveljavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in se nanaša na kršitve, ki so nastale v postopku pred izdajo odločbe, izdane v prejšnjem (rednem) postopku, katerih odprava naj se omogoči z razveljavitvijo odločitve. Glede na navedeno se izraz ''nezakonito postopanje'', ki ga zajema navedeni razlog, lahko nanaša le na kršitve določb pravdnega postopka.¹⁵ To z drugimi besedami povedano pomeni, da mora do dejansko odvzete možnosti izjavljanja oziroma sodelovanja v postopku priti zaradi kršitve katere od postopkovnih določb s strani sodišča. Prvi odstavek 339. člena ZPP namreč izrecno določa, da je bistvena kršitev določb pravdnega postopka podana, če sodišče med postopkom ni uporabilo kakšne določbe tega zakona ali jo je uporabilo nepravilno, pa bi lahko to vplivalo na zakonitost in pravilnost sodbe, kar smiselno velja tudi za kršitve po drugem odstavku citiranega člena. Obnovitveni razlog iz 2. točke 394. člena ZPP je torej podan, kadar sodišče med vodenjem postopka z nezakonitim postopanjem odvzame stranki možnost obravnavanja pred sodiščem.¹⁶

21. Ker pa gre v obravnavanem primeru za nepravdni postopek za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi na podlagi določb ZVEtL, je omenjeni obnovitveni razlog treba smiselno razlagati tako, da se „nezakonito postopanje“ nanaša na kršitve postopkovnih določb ZVEtL, na podlagi drugega odstavka 26. člena ZVEtL¹⁷ pa tudi določb ZNP in na podlagi 37. člena ZNP¹⁸ določb ZPP. Obnovitveni razlog iz 2. točke 394. člena ZPP je v takšnem postopku tako podan, če sodišče med postopkom ne uporabi kakšne postopkovne določbe navedenih zakonov ali jo uporabi nepravilno, to pa ima za posledico kršitev pravice stranke do obravnavanja pred sodiščem.

22. ZVEtL, ki je veljal v času teka rednega postopka, obveščanje o postopku za določitev pripadajočega zemljišča k več stavbam ureja v 28. členu. Skladno s tem sodišče v nepravdnem postopku po uradni dolžnosti poskrbi za to, da se o postopku obvestijo tudi morebitni lastniki drugih stavb, h katerim bi lahko konkretno zemljišče pripadalo kot skupno pripadajoče zemljišče k več stavbam. S tem sodišče poskrbi, da so v postopku udeleženi vsi potencialni interesenti v konkretni situaciji. Gre za diskrecijo sodišča, s katero se povečuje krog oseb, za katere bo odločba sodišča imela učinke materialne pravnomočnosti.¹⁹ Po drugem odstavku 28. člena ZVEtL sodišče v primeru, da ima takšna stavba upravnika, obvestilo o postopku vroči le upravniku in se šteje, da so bili z vročitvijo obvestila upravniku o postopku obveščeni tudi vsi lastniki te stavbe.

23. ZVEtL v 27. členu izrecno določa, da vse lastnike stavbe, ki ima upravnika po določbah stvarnopravnega zakonika, v postopku za določitev pripadajočega zemljišča zastopa upravnik, kar pa ne vpliva na pravico posameznega etažnega lastnika, da tudi sam samostojno sodeluje v postopku, pod pogojem, da v postopku prijavi svojo udeležbo. Določba, ki predvideva zastopanje etažnih lastnikov stavbe po njihovem upravniku, pomeni omejitev pravice do sodelovanja v postopku (22. člen Ustave), ki pa jo je zakonodajalec ublažil z možnostjo, da lahko tudi vsak etažni lastnik (poleg upravnika) samostojno sodeluje v postopku. Ključno, da bo to svojo pravico lahko izkoristil, pa je, da je o tem postopku obveščen. Kot že omenjeno, je zakonodajalec v drugem odstavku 28. člena ZVEtL z namenom olajšati delo sodiščem²⁰ uredil fikcijo vročitve, po kateri se šteje, da so bili s tem, ko je bilo obvestilo o postopku vročeno upravniku stavbe, obveščeni tudi vsi lastniki te stavbe. ZVEtL, ki je veljal v času rednega postopka določitve pripadajočega zemljišča k stavbi, določa zgolj to, na kakšen način sodišče o postopku obvesti upravnika stavbe (28. člen ZVEtL), ne pa tudi kakšno mora biti nadaljnje postopanje upravnika, tj. način upravnikovega obveščanja etažnih lastnikov stavbe, ki jih zastopa.²¹ Čeprav torej ZVEtL ni izrecno določal, da mora nato upravnik etažne lastnike dejansko obvestiti o prejetem obvestilu sodišča iz prvega odstavka 28. člena ZVEtL, pa ustavno skladna razlaga zakona tudi po presoji Vrhovnega sodišča narekuje, da takšna obveznost upravnika izhaja že iz njegove vloge zakonitega zastopnika etažnih lastnikov v postopku za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi (prvi odstavek 27. člena ZVEtL). Zato ni mogoče oporekati revidentom, da morebitna opustitev upravnika izpolniti to obveznost predstavlja nezakonito postopanje, ki bi se za etažne lastnike lahko kazalo v odvzeti možnosti obravnavanja pred sodiščem.

24. Vendar pa Vrhovno sodišče pritrjuje razlogom izpodbijanega sklepa, da v obravnavanem primeru obnovitveni razlog iz 2. točke 394. člena ZPP kljub temu ni podan, saj zatrjevane opustitve upravnika ni mogoče šteti za nezakonito postopanje sodišča. Po presoji Vrhovnega sodišča sicer pojem „sodišče“ ni mogoče razlagati dobesedno in bi v to sfero lahko sodilo tudi ravnanje vseh tistih oseb, ki v postopku postopajo v imenu in za račun sodišča. Tako se npr. napake pri vročanju, čeprav jih napravi poštni uslužbenec in ne sodišče, štejejo za ravnanje sodišča. Sodišče namreč pisanja vroča po pošti (prvi odstavek 132. člena ZPP) in se zato nepravilno vročanje s strani poštnega uslužbenca še vedno šteje kot nepravilno vročanje sodišča.

25. Upravnik kot zakoniti zastopnik etažnih lastnikov pa v postopku ne postopa v imenu in za račun sodišča temveč v imenu in za račun etažnih lastnikov. Upravnikov položaj zakonitega zastopnika etažnih lastnikov v postopku določitve pripadajočega zemljišča k stavbi je sicer res predpisan z zakonom (prvi odstavek 27. člena ZVEtL), vendar pa je predhodna določitev in izbira upravnika odvisna od volje etažnih lastnikov stavbe, saj je osnovna ureditev razmerja med upravnikom in etažnimi lastniki, ki jo vzpostavljata Stanovanjski zakon (v nadaljevanju SZ-1) in Stvarnopravni zakonik (v nadaljevanju SPZ), pogodbena. Upravnik, ki zastopa etažne lastnike, ima položaj prevzemnika naročila po pravilih mandatne pogodbe, zato je že po splošnih pravilih zavezan k zastopanju interesov etažnih lastnikov kot dober gospodarstvenik (768. člen Obligacijskega zakonika, v nadaljevanju OZ), k poročanju etažnim lastnikom (772. člen OZ) in dajanju računa (771. člen OZ). Specialnejši materialnopravni določbi, ki opredeljujeta upoštevanje interesov etažnih lastnikov in poročanje etažnim lastnikom o delu, pa sta peti odstavek 118. člena SPZ in prvi odstavek 64. člena SZ-1. Upravnikova dolžnost obveščanja in poročanja etažnim lastnikom, katerih interese zastopa, tako v osnovi sodi med obveznosti znotraj mandatnega razmerja etažni lastniki – upravnik, ki je podobno razmerju s pooblaščencem, kar pomeni, da kršitev obveznosti upravnika predstavlja kršitev mandatnega razmerja, zaradi katere upravnik odgovarja etažnim lastnikom. Ti lahko svoje pravice, ki izhajajo iz civilnopravnega pogodbenega razmerja z upravnikom, varujejo oziroma uveljavljajo v sodnem postopku.

26. Sodišče je v obravnavanem primeru obveščanje o postopku opravilo skladno z določbo 28. člena ZVEtL, nadaljnja s strani revidentov zatrjevana upravnikova opustitev seznanitve etažnih lastnikov o obvestilu sodišča in samem teku postopka določitve pripadajočega zemljišča, pa glede na zgoraj navedeno ne more pomeniti nezakonitega postopanja sodišča. Odgovor na vprašanje, glede katerega je bila revizija dopuščena, se torej glasi: upravnikova opustitev, da etažne lastnike stavbe obvesti o obvestilu sodišča in postopku za ugotovitev pripadajočega zemljišča, ne pomeni obnovitvenega razloga po 2. točki 394. člena ZPP.

27. Za konec velja poudariti, da bi obnova postopka zaradi ravnanja upravnika kot zakonitega zastopnika etažnih lastnikov, ki svojega dela ne opravlja tako, kot bi ga moral (ne obvešča oziroma ne poroča etažnim lastnikom), s katero bi posegli v pravnomočnost sodne odločbe, lahko vodila v izvotlitev samega zakonodajalčevega namena ex lege zastopanja upravnika v postopkih določitve pripadajočih zemljišč (in drugih postopkih, povezanih z etažno lastnino), ki je zaradi množičnosti udeležbe v učinkovitosti in ekonomičnosti teh postopkov ter v usklajenem zastopanju interesov etažnih lastnikov.²²

Odločitev o reviziji

28. Ker razlogi, zaradi katerih je bila revizija vložena, niso podani, je Vrhovno sodišče revizijo na podlagi 378. člena ZPP zvezi s 37. členom ZNP kot neutemeljeno zavrnilo.

39. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu vrhovnih sodnic in sodnikov, ki so navedeni v uvodu tega sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

Odločitev o revizijskih stroških

30. Odločitev o stroških revizijskega postopka temelji na določbah prvega odstavka 165. člena ZPP in drugega ter petega odstavka 35. člena ZNP. Vrhovno sodišče ocenjuje, da je bil postopek s predlogom za obnovo postopka izključno v interesu revidentov in predlagan iz razlogov na njihovi strani. Zato so dolžni vlagateljem odgovora na revizijo povrniti zahtevane in potrebne stroške odgovora na revizijo in materialne stroške. Sodišče jih je v skladu s stroškovnikom in Zakonom o odvetniški tarifi odmerilo na 3.367,20 EUR (2.740,00 EUR za sestavo odgovora na revizijo (tar. št. 3300 in dvakratno povečanje zaradi zastopanja več strank po tar. št. 1200), 20,00 EUR materialnih stroškov po tar. št. 6002 in 22 % DDV), ki jih morajo plačati v petnajstdnevnem paricijskem roku (prvi in drugi odstavek 313. člena ZPP), v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za prostovoljno izpolnitev do plačila.

-------------------------------
¹ Uradni list RS, št. 45/08, 59/11 in 34/17.
² Glej npr. sklep VS RS II Ips 133/2018 z dne 30. 8. 2018.
³ Vrhovno sodišče je že zavzelo stališče, da se uporaba določb ZVEtL-1 v nadaljnjih (instančnih) postopkih s pravnimi sredstvi nanaša le na procesne določbe, ne pa tudi materialnopravne. Glej sklep VS RS II Ips 354/2017 z dne 28. 6. 2018 in sklep VS RS II Ips 48/2019 z dne 8. 8. 2019.
⁴ Ur. l. RS, št. 10/2017.
⁵ Da to velja tudi za nepravdne postopke, je Vrhovno sodišče pojasnilo v sklepu II Ips 357/2017 z dne 11. 1. 2018.
⁶ Glej drugi in tretji odstavek na strani 4 predloga za dopustitev revizije.
⁷ Glej A. Galič, Ustavno civilno procesno pravo, GV Založba, Ljubljana 2004, str. 274.
⁸ Glej npr. odločbo Ustavnega sodišča RS Up-39/95 z dne 16. 1. 1997, v kateri je Ustavno sodišče tudi obrazložilo, kakšen je obseg pravice do izjave: navajanje argumentov glede dejanskih in pravnih vprašanj, prisotnost ob izvajanju dokazov, izjavljanje o navedbah nasprotne stranki in o rezultatih dokazovanja.
⁹ V položaju, ko tretji osebi ni bilo omogočena možnost sodelovanja v postopku, je edino pravno sredstvo, ki pride v poštev, obnova postopka. Tako A. Galič, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 3. knjiga, GV Založba in Založba Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana, 2009, str. 183-185. Avtor se na tem mestu tudi sprašuje, ali naj bo v primerih, ko tretja oseba za določeno pravdo, katere rezultat bo neposredno učinkoval na njen pravni položaj, sploh ni vedela, obnova mogoča iz razloga po 2. točki 394. člena ZPP (kršitev načela kontradiktornosti) ali po 10. točki 394. člena ZPP (nova dejstva in novi dokazi).
¹⁰ Glej npr. sodbo VS RS II Ips 294/2010 z dne 30. 9. 2010.
¹¹ Glej npr. odločbo Ustavnega sodišča RS Up-280/05 z dne 9. 2. 2006, točka 8.
¹² Glej sklep VS RS II Ips 253/2012 z dne 25. 10. 2012, v katerem je Vrhovno sodišče pojasnilo, da je obstoj pravnega interesa osnovna procesna predpostavka vsake zahteve za sodno varstvo, torej tudi tožbe ter vseh rednih in izrednih pravnih sredstev. Če pravno varovani interes ni podan, to predstavlja procesno oviro, zaradi katere o zahtevi za sodno varstvo ni mogoče meritorno odločiti.
¹³ Prim. odločbo Ustavnega sodišča RS Up-232/14-17 z dne 19. 11. 2015, točka 14.
¹⁴ Glej L. Ude, Pravdni postopek: zakon s komentarjem, 3. knjiga, GV Založba in Založba Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana 2009, str. 589, ki obnovitvene razloge deli v tri skupine.
¹⁵ Tako J. Zobec, Pravdni postopek: zakon s komentarjem, 3. knjiga, GV Založba in Založba Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana 2009, str. 289.
¹⁶ Po stališčih pravne teorije in sodne prakse so taki primeri podani predvsem, kadar sodišče stranke ne povabi na narok ali pa tako pozno, da se naroka ne more udeležiti, če ji ne dostavi tožbe oziroma njenemu pooblaščencu, kadar ga ima, če je ne zasliši, je pa zaslišalo nasprotno stranko in podobno.
¹⁷ Drugi odstavek 26. člena ZVEtL določa, da o predlogu za ugotovitev oziroma določitev pripadajočega zemljišča k stavbi sodišče odloči po pravilih nepravdnega postopka, če ta zakon ne določa drugače.
¹⁸ 37. člen ZNP določa, da se v nepravdnem postopku smiselno uporabljajo določbe zakona o pravdnem postopku, če s tem ali drugim zakonom ni določeno drugače.
¹⁹ V nepravdnem postopku po ZVEtL se tako subjektivne meje pravnomočnosti sodne odločbe poskušajo razširiti preko kroga predlagatelja in nasprotnega udeleženca. Vendar določitev oziroma ugotovitev lastninske pravice na pripadajočem zemljišču k stavbi ne vpliva na druge stvarne in obligacijske pravice oseb, ki niso sodelovale in niso bile obveščene o postopku (peti odstavek 26. člena ZVEtL), kar je v skladu z načelom res iudicata facit ius inter partes (odločba sodišča učinkuje le med pravdnima strankama). Glej Vlada RS, Besedilo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi, EVA: 2010-2011-0080, št. 00720-7/2011/7, z dne 19. 5. 2011, str. 5 - 6 in 18.
²⁰ Iz v prejšnji točki navedenega zakonodajnega gradiva izhaja, da je zakonodajalec zastopanje po upravniku predpisal zaradi velikega števila potencialnih udeležencev v teh postopkih, pogoste pasivnosti etažnih lastnikov ter z namenom zagotoviti ekonomičnost postopkov.
²¹ Novi ZVEtL-1 v 10. členu predvideva drugačen način obveščanja, in sicer sodišče obvestilo o postopku posreduje upravniku skupaj z vročitvijo predloga in mu naloži, da opravi ustrezno obveščanje. Upravnik mora obvestilo objaviti na oglasni deski stavbe in na takšen način vsem uporabnikom omogočiti, da se seznanijo s postopkom. Dalje mora upravnik prepis obvestila posredovati vsem etažnim lastnikom in pridobiteljem posameznih delov stavbe. Posredovanje prepisa obvestila se opravi priporočeno s povratnico, kar omogoča naknadno preverjanje pravilnosti in uspešnosti vročitve. Upravnik mora o obveščanju sodišču posredovati pisno poročilo, v katerem navede vse relevantne podatke o postopku obveščanja in priložene povratnice. Upravnikova obveznost pošiljanja prepisa obvestila etažnim lastnikom oziroma pridobiteljem posameznih delov pa ni obveznost rezultata, temveč obveznost prizadevanja. Zakon namreč ne zahteva, da mora upravnik v primeru neuspele vročitve, ker posamezni naslovnik pisanja ni prevzel, vročitev opravljati ponovno. Tako na podlagi pisnega poročila upravnika tudi sodišče ne opravlja ponovnega vročanja obvestila, če posamezni naslovnik pisanja ni prevzel. Glej Vlada RS, Besedilo Predloga zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča, z dne 25. 4. 2017, EVA: 2015-2030-0002, Obrazložitev k 10. členu.
²² Primerjaj z odločbo Ustavnega sodišča RS U-I-157/00-9 z dne 28. 6. 2001.

Datum zadnje spremembe:

05.10.2020

Podobni dokumenti:

• VSRS Sklep II DoR 440/2018
• VSRS Sklep II DoR 128/2023
• VSL sklep II Cp 1603/2013