<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VDSS sodba Pdp 669/2014

Sodišče:Višje delovno in socialno sodišče
Oddelek:Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore
ECLI:ECLI:SI:VDSS:2014:PDP.669.2014
Evidenčna številka:VDS0012685
Datum odločbe:04.09.2014
Senat:Tatjana Prebil (preds.), Sonja Pucko Furman (poroč.), Borut Vukovič
Področje:DELOVNO PRAVO
Institut:ustna odpoved pogodbe o zaposlitvi - odpoved pogodbe o zaposlitvi - pisna oblika

Jedro

Tožena stranka ni dokazala, da je tožniku podala pisno odpoved pogodbe o zaposlitvi. S tem, ko je brez pravne podlage tožnika odjavila iz delovnega razmerja in socialnih zavarovanj, še pred potekom zadnje sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas, je ravnala nezakonito. Zato je tožbeni zahtevek na ugotovitev obstoja delovnega razmerja za vtoževano obdobje utemeljen.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugotovilo, da je tožena stranka dne 31. 5. 2013 nezakonito odjavila tožnika iz delovnega razmerja in toženi stranki naložilo, da je dolžna tožniku za obdobje od 31. 5. 2013 do 31. 12. 2013 vzpostaviti delovno razmerje, ga za to obdobje prijaviti v obvezno zavarovanje in mu za to obdobje obračunati mesečno bruto plačo v višini 1.850,00 EUR, odvesti davke in prispevke ter tožniku izplačati pripadajoče neto zneske skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznega zneska do plačila (I. točka izreka). Odločilo je, da je tožena stranka dolžna tožniku povrniti stroške postopka v višini 454,45 EUR v roku 8 dni, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka paricijskega roka dalje do plačila (II. točka izreka).

Zoper navedeno sodbo vlaga tožena stranka pravočasno pritožbo smiselno iz razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja. V pritožbi navaja, da je iz priloge M2 razvidno, da je tožena stranka hotela tožnika odjaviti z dne 26. 6. 2013, vendar so na Zavodu RS za zaposlovanje ta datum popravili in delavca odjavili z dne 31. 5. 2013, ker so imeli informacijo, da tožnik že dela nekje v tujini. Tožena stranka je tožnika napotila na delo v Nemčijo in pred odhodom je vse delavce poučila o načinu dela v tujini. Vsi so zatrjevali, da so za dela kvalificirani. Vendar so takšni delavci kot je tožnik, pripeljali do tega, da so izgubili posel in po obračunih, ki jih je izstavil naročnik, zaradi nekvalitete in škode, ostali brez plačila. Po zahtevi naročnika, da se tožnika takoj umakne z gradbišča, so tožnika po telefonu o tem obvestili in mu naročili, da se oglasi v pisarni. Tožnik se ni javil več kot tri tedne in toženka ima informacijo ter priče, da je v tem času delal v Nemčiji, zato so pričakovali, da je prijavljen pri novem delodajalcu in da so na zavodu iz tega razloga tudi popravili datum na dan 31. 5. 2013. Glede na to, da je delavec sam naredil napako in se ni pravočasno zglasil, je s tem grobo kršil delovne obveznosti, zato pritožbenemu sodišču predlaga, da sodbo sodišča prve stopnje razveljavi.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, pravilno in popolno je ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo.

Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo vsa odločilna dejstva, ta pa so predvsem naslednja:

-da je bil tožnik zaposlen pri toženi stranki na podlagi pogodbe o zaposlitvi z dne 5. 11. 2012 za določen čas od 1. 11. 2012 do 31. 5. 2013;

-da sta pravdni stranki dne 29. 1. 2013 sklenili novo pogodbo o zaposlitvi za določen čas za obdobje od 5. 2. 2013 do 31. 12. 2013;

-da je tožena stranka zatrjevala, da investitor tožnika zaradi njegovega neprimernega obnašanja in nekvalitetnega opravljanja delovnih nalog ni želel več videti na svojem gradbišču in je od toženke zahteval njegov umik iz gradbišča, vendar je tožnik vztrajal in hodil na gradbišče;

-da se je po ponovni urgenci toženke dne 25. 6. 2013 tožnik zglasil na gradbišču in od investitorja zahteval plačo za junij 2013, in kljub prošnji direktorja, da pride v pisarno z zagotovilom, da bo dobil izplačano plačo za junij 2013, tega ni hotel in je zahteval plačilo plače od investitorja in da je investitor od toženke zahteval, da se tožniku takoj pošlje obračun plače za mesec junij 2013;

-da je bil tožniku dne 25. 6. 2013 posredovan obračun plače za junij 2013 in mu naloženo, da se takoj zglasi v pisarni;

-da je tožnik delal pri toženi stranki do 25. 6. 2013, ko ga je toženka ustno pozvala, da naj ji izroči delovna sredstva, ki jih je uporabljal pri svojem delu, mu tega dne tudi ustno odpovedala pogodbo o zaposlitvi in mu od tega dne dalje ni zagotavljala dela;

-da je tožena stranka dne 2. 7. 2013 tožnika odjavila iz delovnega razmerja z dnem 31. 5. 2013 in kot podlago za odjavo iz delovnega razmerja z dnem 31. 5. 2013 navedla potek pogodbe o zaposlitvi sklenjene za določen čas z dne 5. 11. 2012.

Glede na navedene dejanske ugotovitve in ker tožena stranka ni izkazala, da bi tožniku podala pisno odpoved pogodbe o zaposlitvi, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je tožena stranka s tem, ko je brez pravne podlage tožnika z dnem 31. 5. 2013 odjavila iz delovnega razmerja in socialnih zavarovanj, še pred potekom zadnje sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas (ki se je iztekla dne 31. 12. 2013), ravnala nezakonito. Tožbenemu zahtevku je zato ugodilo in toženi stranki naložilo, da je dolžna tožnika za čas od 31. 5. 2013 do 31. 12. 2013 (ko se je iztekla pogodba o zaposlitvi za določen čas) vzpostaviti delovno razmerje ter ga za ta čas prijaviti v vsa obvezna zavarovanja in mu obračunati mesečno bruto plačo, kot je bila dogovorjena s pogodbo o zaposlitvi z dne 29. 1. 2013, katere višine pa tožena stranka ni prerekala.

Ker mora biti redna ali izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi izražena v pisni obliki (prvi odstavek 86. člena Zakona o delovnih razmerjih, ZDR, Ur. l. RS, št. 42/2002 in nadalj.), ni mogoče upoštevati pritožbenih zatrjevanj tožene stranke, da je tožnika odjavila iz zavarovanja, ker se tožnik ni več javil, že zato, ker mu tožena stranka sploh ni pisno odpovedala pogodbe o zaposlitvi. Protispisno je tudi pritožbeno zatrjevanje, da mu je delovno knjižico zaključila z dnem 31. 5. 2013 iz razloga, ker mu je s tem potekla pogodba o zaposlitvi sklenjena za določen čas, saj je bil tožnik na delu do 25. 6. 2013 in je imel sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za določen čas do dne 31. 12. 2013.

Ker pritožbeni razlogi niso podani, niti tisti, na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo tožene stranke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.


Zveza:

ZDR člen 86, 86/1.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
03.11.2014

Opombe:

P2RvYy0yMDEyMDMyMTEzMDcxNjIx