Dokument Sodišče Oddelek Datum Institut Jedro VSK sklep I Cp 548/2005 Višje sodišče v Kopru Civilni oddelek 05.12.2006 določanje taksne obveznosti – opredelitev vrednosti zahtevka oz. predmeta – sistem točk V 7. členu ZST je določeno, da se taksne obveznosti določajo v točkah ali v sorazmerju z vrednostjo zahtevka oz. predmeta izraženem v odstotkih, vrednost zahtevka oz. predmeta in razponi vrednosti pa so v zakonu določeni s številom točk. To določilo je potrebno razlagati tako, da mora sodišče po prejemu tožbe vrednost zahtevka opredeliti s številom točk in tudi izračun takse vedno temelji na sistemu točk. VSK sodba I Cp 1277/2005 Višje sodišče v Kopru Civilni oddelek 27.02.2007 trditveno in dokazno breme – prekluzija – nedopustna pritožbena novota Trditvi tožeče stranke, da je K. d.o.o. najel pri pravni prednici tožeče stranke dva kredita dne 18.2.1992 in sicer po pogodbi 1 in po pogodbi 2, tožena stranka v postopku pred sodiščem prve stopnje ni oporekala, trdila je le, da je vtoževano terjatev z njeno privolitvijo v celoti plačala Z. d.d. na podlagi cesije. Pritožnik šele v pritožbi trdi, da je bila dne 18.2.1992 sklenjena le ena kreditna pogodba in opravljena le ena transakcija, vendar ta navedba predstavlja novo dejstvo, ki ga pritožnik ni navajal v skladu z 286. členom ZPP, zato ga pritožbeno sodišče ne more upoštevati (1. odstavek 337. člena ZPP). VSK sklep I Cp 48/2007 Višje sodišče v Kopru Civilni oddelek 20.02.2007 večkratni zaporedni prenosi pravice, ki niso vpisani v zemljiško knjigo – pogoji za vpis Pritožnica je spregledala, da gre v obravnavani zadevi za večkratni zaporedni prenos pravice, ki niso vpisani v zemljiški knjigi (2. odstavek 150. člena ZZK-1), kupna pogodba na katero se sklicuje pa je sklenjena med C. d.d. in P. d.o.o., torej ne z osebo, v korist katere je vknjižena pravica, glede katere naj bi se po zemljiškem predlogu opravil vpis. VSK sodba I Cp 618/2005 Višje sodišče v Kopru Civilni oddelek 05.12.2006 presoja dokazov skladno z 8. čl. ZPP – odškodnina za nepremoženjsko škodo – ugotavljanje škode z izvedencem 1. Sodišče prve stopnje je temeljito in natančno analiziralo tako izpovedbe prič kot tudi izpovedbe pravdnih strank ter druge izvedene dokaze, opravilo je tudi presojo vseh dokazov skupaj ter je na podlagi uspeha celotnega postopka sprejelo pravilne zaključke, ki jih je utemeljilo z razumnimi razlogi.
2. Sodišče prve stopnje se je pri ugotavljanju obsega in višine nepremoženjske škode pravilno oprlo na ugotovitve – izvedensko mnenje sodnega izvedenca dr. J.T. Tega mnenja tožena stranka v postopku pred sodiščem prve stopnje ni konkretiziralo izpodbijala. VSK sklep I Cp 1182/2005 Višje sodišče v Kopru Civilni oddelek 27.02.2007 zaslišanje državljana države članice EU – Uredba št. 1206/2001 – neposredna uporaba uredbe Ker je s pristopom Slovenije k Evropski uniji na območju Republike Slovenije začela veljati uredba Sveta št. 1206/2001 z dne 28.5.2001 o sodelovanju med sodišči držav članic pri pridobivanju dokazov v civilnih in gospodarskih zadevah, bi moralo sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi postopati po tej uredbi, ki ureja dva načina pridobivanja dokazov, med katere sodi tudi zaslišanje priče, ki prebiva v tujini. VSK sklep I Cp 1590/2005 Višje sodišče v Kopru Civilni oddelek 03.04.2007 popravni sklep – zaslišanje strank – nezmožnost preizkusa odločbe Pritožnik utemeljeno graja, da je sodišče prve stopnje nekritično sledilo predlogu, saj je izdalo popravni sklep brez zaslišanja strank. Sodišče sicer lahko odloči o popravi sklepa brez zaslišanja strank v primerih določenih v 1. odstavku 328. člena ZPP, ker pa predlagateljica popravka svoji vlogi ni priložila ničesar s čimer bi predlagani popravek zapuščinskega sklepa utemeljila, preizkus pravilnosti odločitve sodišča prve stopnje ni možen. VSK sklep I Cp 1687/2005 Višje sodišče v Kopru Civilni oddelek 30.04.2007 stroški postopka – nagrada za sestavo vloge – potrebni stroški Sodišče ni priznalo zahtevanih 300 točk za prvo pripravljalno vlogo, ki se po podatkih v spisu nanaša na dostavo potrdila o plačani taksi, pri čemer tega stroška ni dolžna nositi tožena stranka, saj bi moralo biti potrdilo po zakonu priloženo že k tožbi. Držijo navedbe tožeče stranke, da je istega dne, to je 8.9.2004, poleg dostave potrdila o plačani taksi vložila tudi pripravljalno vlogo, ki se ne nanaša na plačilo takse, zato je zgoraj navedeni zaključek sodišča prve stopnje zmoten. VSK sodba I Cp 548/2005 Višje sodišče v Kopru Civilni oddelek 05.12.2006 simulirani pravni posel – hoteno in sporazumno neskladje med voljo in izjavo pogodbenikov – disimulirani pravni posel Pri navidezni pogodbi (66. člen Zakona o obligacijskih razmerjih – ZOR) gre za hoteno in sporazumno neskladnost med voljo pogodbenikov na eni strani in na drugi strani izjavo te volje navzven, namenjeno drugim, da bi pri teh nastala zmotna predstava. Obe stranki torej hočeta, da (navidezni – simulirani) posel nastane le navidez, na zunaj, zanju pa ne velja. Običajno taki stranki želita pri tem prikriti posel, ki sta ga dejansko hoteli (disimulirani posel). VSK sodba I Cp 140/2006 Višje sodišče v Kopru Civilni oddelek 29.05.2007 bolezni , ki so posledica izpostavljenosti azbestu – nepremoženjska škoda - primerna denarna odškodnina Višina odškodnine za nepremoženjsko škodo pri boleznih, ki so posledica izpostavljenosti azbestu. VSK sklep I Cp 1306/2005 Višje sodišče v Kopru Civilni oddelek 13.03.2007 priposestvovanje stvarne služnosti – potek priposestvovalne dobe – zavest lastnika služeče stvari o izvrševanju služnosti – dokazno breme Lastnik služne stvari mora zaznati izvrševanje sporne služnosti, da se lahko šteje skladno z določbami 1. odstavka 54. člena ZTLR, da izvrševanju služnosti ni nasprotoval, ter je dokazno breme o tem, da naj bi toženka vedela za sporno vodovodno napeljavo v konkretnem primeru na strani tožeče stranke, ki zatrjuje priposestvovanje. VSK sodba I Cp 1173/2005 Višje sodišče v Kopru Civilni oddelek 20.02.2007 izvedeniško mnenje – dopolnitev izvedeniškega mnenja – imenovanje drugega izvedenca Sodišče prve stopnje ni imelo razloga, da bi sledilo predlogu tožene stranke, da pozove izvedenca, da »vrednost ocenjenih nepremičnin ustrezno korigira«, niti ni imelo razloga, da bi postavilo drugega izvedenca - takega predloga tožena stranka niti ni podala. VSK sklep I Ip 436/2008 Višje sodišče v Kopru Civilni oddelek 21.08.2008 odlog izvršbe na predlog tretjega – javna listina – overitev podpisa – odgovornost notarja Ko notar overja podpis na zasebni listini se seznani z vsebino listine samo toliko, kolikor je potrebno, da izpolni rubrike vpisa o overitvah in potrdilih. Pri tem ni odgovoren za vsebino listine in ni dolžan ugotavljati, ali stranke smejo skleniti posel, na katerega se listina nanaša. Pri overitvi podpisa ima pravne učinke javne listine samo notarsko potrdilo o overitvi podpisa. VSK sklep Cp 662/2008 Višje sodišče v Kopru Civilni oddelek 14.04.2009 sporazum dedičev o delitvi zapuščine – (ne) upoštevanje spornega dednega dogovora Pritožnica je posredovala dopis, iz katerega izhaja, da se ne strinja s podpisanim sporazumom o delitvi zapuščine. Glede na določbo tretjega odstavka 214. čl. ZD v času, ko je bila opravljena zapuščinska obravnava, torej ni šlo več za sporazumno predložitev dogovora o delitvi zapuščine. Dednega dogovora, ki ga dediči sklenejo, ni mogoče upoštevati in ga vnesti v sklep o dedovanju, če je v času odločanja postal sporen, saj v takem primeru ni mogoče govoriti o sporazumni predložitvi delitve in načina delitve. VSK sklep Cp 51/2009 Višje sodišče v Kopru Civilni oddelek 07.04.2009 pogodba o finančnem leasingu – prodaja na obroke – odstop od pogodbe – odgovornost za kršitev pogodbe – odškodnina 1. Po našem pravu je odgovornost zaradi kršitve pogodbe krivdna, vendar je ta krivda postrožena, saj se ekskulpacijski razlogi zelo približujejo razlogom za razbremenitev objektivne odgovornosti. Vprašanje, ali je podana krivda, je zato treba presojati ob upoštevanju določbe 240. člena OZ, ki ureja, na kakšen način lahko odgovorna oseba dokaže, da ni kriva.
2. Za zaključek, ali je obravnavano pogodbo treba presojati po pravilih o prodaji na obroke, je odločilno vprašanje, na kakšen način je v pogodbi predviden odkup predmeta leasinga. Če je dogovorjeno, da do odkupa pride avtomatično s plačilom zadnjega obroka, gre res za pravni posel, ki je najbližji prodaji na obroke. Drugačna pa je situacija, ko ima leasingojemalec ob plačilu zadnjega obroka možnost odločitve, da avtomobil odkupi ali pa ne in ko torej sploh ni nujno, da pride do prodaje. Če prodaja ni bistveni del posla, ni mogoče uporabiti pravil o prodaji na obroke. VSK sklep Cp 579/2008 Višje sodišče v Kopru Civilni oddelek 07.04.2009 izbrisna tožba – pravočasna vložitev tožbe – uporaba prejšnjih predpisov Glede pravočasnosti vložitve tožbe je sodišče zmotno uporabilo materialno pravo, saj je svojo odločitev oprlo na določbe Zakona o zemljiški knjigi – ZZK-1, ki urejajo izbrisno tožbo. Predmetna tožba je bila namreč vložena v času veljavnosti navedenega zakona, po neizpodbitih ugotovitvah sodbe pa je bila sporna vknjižba opravljena 27. julija 1998, ko je veljal Zakon o zemljiški knjigi. ZZK-1 je pričel veljati 16. septembra 2003 in roka za vložitev izbrisne tožbe ne določa več. ZZK-1 ni predvidel, kako se v prehodnem obdobju rešuje vprašanje starega roka za vložitev izbrisne tožbe po ZZK, ki je v drugem odstavku 102. člena določal triletni rok za vložitev takšne tožbe, in novega zakona, ki izbrisne tožbe nič več časovno ne omejuje. ZZK-1 torej ni predpisal retroaktivne veljavnosti nove zakonodajne ureditve za izbrisne tožbe, ki so bile vložene po uveljavitvi ZZK-1, za tiste vknjižbe, ki so bile opravljene v času veljavnosti ZZK. Ob takšni ureditvi... VSK sklep Cp 592/2009 Višje sodišče v Kopru Civilni oddelek 07.07.2009 oprostitev plačila sodne takse – izjava o premoženjskem stanju – nepopolna vloga – pravica do enakega sodnega varstva Če je sodišče v drugi zadevi postopalo stranki v korist kljub drugačnim, povsem jasnim zakonskim določbam, to še ne pomeni, da je bila z odločanjem ob pravilni uporabi zakona kršena ustavna pravica do enakega sodnega varstva. VSK sodba I Cp 1748/2006 Višje sodišče v Kopru Civilni oddelek 25.09.2007 obvezno zavarovanje v prometu – materialno in procesno dokazno breme V času obravnavane nezgode (27.5.1997) veljavni Zakon o obveznih zavarovanjih v prometu (ZOZP) je določal pravico zavarovalnice do povračila izplačanega zneska, s katerim je poravnala škodo iz prometne nesreče oškodovancem, od sklenitelja pogodbe oz. tudi od odgovorne osebe, med drugim tudi v primeru, če je voznik upravljal vozilo pod vplivom alkohola. Kdaj se šteje, da je voznik pod vplivom alkohola, pa so določali splošni pogoji, med drugim tudi, če odkloni preizkus alkoholiziranosti. To, da je toženec voznik, je dokazno breme tožeče stranke. Tožeči stranki je dokaz, da je toženec voznik, uspel. To je tudi tako imenovano materialno dokazno breme tožeče stranke in je to materialno dokazno breme ves čas postopka na strani tožeče stranke, procesno dokazno breme pa se med dokaznim postopkom spreminja. Navedeni uspeh dokazovanja je namreč dokazno breme (procesno) prevalil na toženca. VSK sklep I Ip 701/2007 Višje sodišče v Kopru Civilni oddelek 23.10.2007 zastaranje terjatev – judikatne terjatve Četudi je sodišče prve stopnje napačno ugotovilo datum pravnomočnosti sodne odločbe, se dolžnica na to dejstvo ne more veljavno sklicevati. Klavzula o pravnomočnosti sodbe v pravdnem postopku, ki je izvršilni naslov v predmetni zadevi, ni izpodbita, zato tudi če ta ni pravilna velja in veže tako sodišče kot stranki. VSK sklep II Cp 425/2007 Višje sodišče v Kopru Civilni oddelek 06.11.2007 ustavitev izvršbe zaradi nezmožnosti prodaje nepremičnine – ponovna dovolitev izvršbe na iste nepremičnine Prav v tem postopku, ki ga sodišče še vedno vodi kot odprtega, je bila izvršba na nekatere dolžnikove nepremičnine pravnomočno ustavljena, ker jih na nobeni od treh razpisanih dražb ni bilo mogoče prodati. Ponovna dovolitev izvršbe na iste nepremičnine v istem postopku pa ni možna, še posebej glede na dejstvo, da upnica ni navedla nikakršnih razlogov, na podlagi katerih bi bilo mogoče sklepati, da bo izvršba tokrat uspešna. Drugačna odločitev bi bila v nasprotju s 194. čl. ZIZ. VSK sodba I Cp 547/2007 Višje sodišče v Kopru Civilni oddelek 18.09.2007 nedopustnost izvršbe – nasprotovanje ugovoru tretjega – načelo vestnosti in poštenja – škoda na zarubljenih vozilih – odškodninska odgovornost – zastavna pravica 65. čl. ZIZ.
Nasprotovanje ugovoru tretjih samo po sebi še ne pomeni protipravnega ravnanja, vendar, ko stranka v postopku uporabi pravico, ki ji sicer gre po zakonu, mora kljub temu ravnati z vestnostjo in poštenjem, saj sicer tvega stroškovne posledice, ki sledijo njeni procesni odločitvi.
