VSRS Sklep I R 142/2017
Sodišče: | Vrhovno sodišče |
---|---|
Oddelek: | Civilni oddelek |
ECLI: | ECLI:SI:VSRS:2018:I.R.142.2017 |
Evidenčna številka: | VS00009000 |
Datum odločbe: | 18.01.2018 |
Senat: | Janez Vlaj (preds.), Jan Zobec (poroč.), mag. Rudi Štravs |
Področje: | CIVILNO PROCESNO PRAVO |
Institut: | določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - odločanje v pravdnem postopku - izvršilni naslov - pooblaščenec - poznanstvo s sodniki pristojnega sodišča |
Jedro
Zgrešena je predlagateljeva teza, da bi bili prav vsi sodniki Višjega sodišča v Ljubljani nesposobni nepristransko odločati o predlagateljevi pritožbi v izvršilnem postopku. Ob takem razlogovanju namreč izvršilni oddelek Višjega sodišča v Ljubljani a priori nikoli ne bi bil sposoben objektivno nepristranskega odločanja v zadevah, kjer je civilni oddelek istega sodišča predhodno odločal tudi o pritožbah zoper odločbe, ki so izvršilni naslovi.
Izrek
Predlog se zavrne.
Obrazložitev
Dosedanji potek postopka
1. Pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani poteka izvršilni postopek zoper dolžnika, v katerem upnica zahteva izpraznitev in izročitev stanovanjske hiše na naslovu F. v posest upnici.
2. S sklepom 3186 In 425/2015 z dne 25. 9. 2017 je sodišče prve stopnje odločilo o šestih dolžnikovih vlogah, in sicer o ugovoru zoper sklep o izvršbi, predlogu za odlog izvršbe, zahtevo za odlog oziroma prekinitev izvršbe do končne odločitve o pravnem sredstvu, predlogu za prekinitev postopka, predlogu za prekinitev postopka iz drugih razlogov ter predlogu za prekinitev oziroma odlog izvršbe do pravnomočne odločitve o predlogu za obnovo postopka. Zahtevo je zavrglo, ugovor in ostale predloge pa zavrnilo.
3. Dolžnik je 8. 11. 2017 vložil pritožbo zoper zgoraj navedeni sklep, 9. 11. 2017 pa predlog za delegacijo stvarne pristojnosti Višjega sodišča v Ljubljani na Višje sodišče v Mariboru. Predlog utemeljuje z dvomom v zmožnost Višjega sodišča v Ljubljani, da pravilno odloči o njegovi pritožbi. Navaja, da obstaja povezava med okrožnim sodnikom A. A. (sodnikom Okrožnega sodišča v Ljubljani, ki je bil sodeči prvostopenjski sodnik v pravdnem postopku, v katerem je bil izdan izvršilni naslov), višjim sodnikom B. B. (sodnikom Višjega sodišča v Ljubljani, ki je bil sodnik poročevalec pritožbenega senata v pravdnem postopku, v katerem je bil izdan izvršilni naslov), ter C. C. (pooblaščencem upnice). A. A. naj bi bil leta 2005 B. B. "podrejeni praktikant", C. C. pa nekdanji sodnik Okrožnega sodišča v Ljubljani. B. B. očita izkrivljanje prava in nepošten postopek pri odločanju o njegovi pritožbi v pravdi. Skrbi ga, da bo sodeloval tudi v senatu pri odločanju o njegovi pritožbi v izvršilnem postopku. Pa tudi sicer naj bi C. C. imel poznanstva z določenimi sodniki Višjega sodišča v Ljubljani, zato naj bi slednje v nobenem primeru ne bilo sposobno nepristransko odločati. Sklicuje se na 14., 22., 23. in 125. člen Ustave RS. Za primer zavrnitve predloga za delegacijo pa dolžnik iz istih razlogov predlaga izločitev višjega sodnika B. B.
Normativno izhodišče
4. Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Pravni standard "drugih tehtnih razlogov" zajema različne okoliščine, zlasti tudi take, ki bi lahko vzbudile resen in upravičen dvom v objektivno nepristranskost sodišča.
5. Ker sodniki odločajo na podlagi ustave in zakonov, morajo biti načeloma sposobni objektivno odločati v vseh sporih. Utemeljen dvom v sposobnost takega odločanja pa se lahko (med drugim) pojavi v primeru sorodstvenih ali drugačnih (partnerskih, (ne)prijateljskih, poslovnih ipd.) odnosov med sodniki, strankami in udeleženci v postopkih, njihovimi pooblaščenci, ipd. Prvenstveno je odpravljanju takega dvoma namenjen institut izločitve sodečega sodnika ali sodnikov. Le izjemoma tovrstne vezi med določenimi posamičnimi sodniki ali drugimi osebami utemeljujejo prenos pristojnosti celotnega stvarno pristojnega sodišča na drugo sodišče. Gre za primere okoliščin, ki bi, upoštevaje kriterij razumnega opazovalca, lahko omajale zaupanje javnosti v nepristranskost sodišč nasploh kot tudi zaupanje strank v nepristranskost sojenja v konkretni zadevi, ker bi se ustvarjal videz, da naj bi vsi sodniki danega sodišča zaradi te okoliščine ne mogli prosto odločati po svoji vesti.
Pravna presoja konkretnega primera
6. Navedbe v predlogu ne dajejo podlage za tako ugotovitev. Predlagateljev pomislek v nepristranskost Višjega sodišča v Ljubljani je osredotočen pretežno na enega sodnika tega sodišča, B. B., in na zatrjevano nepravilnost odločitve pritožbenega senata, v katerem je ta sodeloval v pravdni zadevi zoper predlagatelja, kjer je bil izdan izvršilni naslov kot podlaga za sedanji izvršilni postopek, ter na njegovo domnevno povezanost s prvostopenjskim pravdnim sodnikom. Če bi omenjeni sodnik sodeloval tudi v pritožbenem senatu pri odločanju o predlagateljevi pritožbi v izvršilnem postopku (čeprav v skladu z javno dostopnim letnim razporedom dela niti ni razporejen na izvršilni, temveč na civilni oddelek Višjega sodišča v Ljubljani), se lahko predlagateljevi dvomi v njegovo nepristranskost obravnavajo v postopku s predlogom za njegovo izločitev iz odločanja v konkretni zadevi. Tak postopek ni v pristojnosti Vrhovnega sodišča. Zgrešena pa je predlagateljeva teza, da bi bili zato prav vsi sodniki Višjega sodišča v Ljubljani nesposobni nepristransko odločati o predlagateljevi pritožbi v izvršilnem postopku. Ob takem razlogovanju namreč izvršilni oddelek Višjega sodišča v Ljubljani a priori nikoli ne bi bil sposoben objektivno nepristranskega odločanja v zadevah, kjer je civilni oddelek istega sodišča predhodno odločal tudi o pritožbah zoper odločbe, ki so izvršilni naslovi.
7. Razumnega dvoma o nevtralnosti in neodvisnosti Višjega sodišča v Ljubljani pa prav tako ne vzbuja zatrjevana okoliščina, da je upničin pooblaščenec C. C. nekdanji sodnik Okrožnega sodišča v Ljubljani in da naj bi imel poznanstva med sodniki Višjega sodišča v Ljubljani. Predlagatelj ne konkretizira, s katerimi sodniki naj bi se poznal, oziroma ne izkaže, da bi z več ali celo prav z vsemi sodniki imel tesnejše, prijateljske odnose, ki bi presegali običajno poznanstvo in profesionalno kolegialnost v širšem delovnem okolju.
8. Ker predlog za določitev pristojnosti drugega stvarno pristojnega sodišča ni utemeljen, ga je Vrhovno sodišče zavrnilo.
Zveza:
Pridruženi dokumenti:*
- Datum zadnje spremembe:
- 09.03.2018